Kolesarjenje in fuzbal

Kolesarjenje po Italiji in finale nogometa FIFA 2018

Petek, 13.7.2018

Vremenska napoved za vikend je bila kar dobra pa sva se odpravila v Zgornjesavsko dolino. Prvi cilj so bila Belopeška jezera v Italiji. V soncu parkirava na makadamskem parkirišču ob zgornjem jezeru in se odpraviva okoli jezer. Ozadje je prekrasno, saj se Mangart lepo kaže nad dolino.

Dina je kot vešč plavalec takoj v vodi, vendar jo račke niso čakale:-)

Pot okoli obeh jezer je odlično označena , prav tako pa tudi povezava med obema jezeroma.

Prav tako so odlično poskrbeli tudi za sanitarije, katere so umestili v lične alpske hišice.

Kopanje je prepovedano, čeprav ne vem kaj naj bi bilo " SWWIMMING"

Za okrepčilo je poskrbljeno ob spodnjem jezeru, kamor so dobrodošli tudi kolesarji, ki jih tu res ne manjka.

Preko Belopeških jezer pa gre tudi Alpe Adria Trail , ki poteka od ledenika Pasterze, preko Heiligenbluta, Danielsberga (Avstrija) , Valbruna (Italija) , Kranjska gora, Bovec, Šmartno (Slovenija) , Duino do Milje (Italija). Skupaj približno 750 km poti v 37 etapah.

V bližini je tudi plezalna stena.

Plezalna stena

Zgornje jezero in zadaj Mangart

V sanitarije pa je prepovedano prazniti wc kasete iz avtodomov in prikolic

Nato sva se prestavila v Kranjsko goro kjer nas že na začetku pozdravi neurejeno parkirišče. Očitno je za

Kranjsko goro dovolj zimski turizem, ko sneg prekrije neurejenost.

Da pa ni vse le slabo in neurejeno priča lepo urejena pot ob desni strani Pišnice. Tam je tudi Trim steza za športne zanesenjake. Po tej poti pridemo do jezera Jasna.

desno Vetranec, zadaj Prisojnik 

Ob jezeru Jasna nas pozdravi lično postavljen mlin, ki pa žal stoji in ne prikazuje delovanja.

Končno se nekaj dogaja tudi na področju gostinstva ob jezeru, saj je bilo nekdanje gostišče zaradi nekih nepravilnosti dolga leta zaprto.

pogled proti Špikovi skupini

levo Razor in desno Prisojnik

V Kranjsko goro se vrneva ob levem bregu Pišnice, kjer lahko poleg prekrasno urejene poti opazimo postavljanje novih igral. Pohvalno!

Seveda pa Kranjska gora ne bi bila to kar je, brez "Kekca". Spomenik so mu postavili poleg hotela Best Western

Vandotov "Kekec"

V "središču" Kranjske gore pa je Park miru. 
Posvečen je spominu izgradnje Vršiške ceste med I.svetovno vojno.

Park miru

Ker je bil Vršič med I.svetovno vojno ključnega pomena za oskrbo avstrijskih enot na soški fronti, so v Kranjski gori postavili nove železniške tire, elektrarno, skladišča, bivalne barake, uredili bolnišnico in vojaško pokopališče, preko prelaza pa zgradili cesto in tovorno žičnico.

Cesto so poimenovali po poveljniku jugozahodnega bojišča nadvojvodi Evgenu, mostove pa po poveljnikih posameznih enot. Vodja gradbišča je bil podpolkovnik in kasnejši major Karl Riml. 

Po uničujočem snežnem plazu so leta 1916 zgradili novo cesto bližje Prisanku in predor na trentarski strani.Tovorna žičnica je potekala od kolodvora do današnje Koče Zlatorog v Trenti. Kasneje so jo podaljšali do bližine Kala-Koritnice.

Kot delovno silo so uporabljali ruske vojne ujetnike, ki so jih nastanili v barakarskih naseljih vzdolž ceste. Umirali so zaradi različnih razlogov, največ zaradi snežnih plazov. 8. marca 1916 se je z Mojstrovke utrgal plaz, ki je poškodoval Slovensko kočo (Tičarjev dom) in tovorno žičnico. Naslednjega dne so z Vršiča v armadni štab poslali telegram , da so odkopali 3 mrtve, 72 poškodovanih in pogrešajo še 83 ljudi. 12.marca je ponovni plaz zasul rusko pekarno in postajo tovorne žičnice pri današnji Erjavčevi koči. Poročali so o 17 pogrešanih. V spomin na ruske ujetnike so leta 1916 zgradili rusko kapelico. Ob njej stojita grobnica in piramida, kamor so pokopali posmrtne ostanke ujetnikov, ki jih je gradbenik Josip Slavec našel ob obnovi ceste v letih 1938/39. Ob cesti je tudi križ z verzi avstrijskega pesnika Petra Roseggerja, ki se v slovenskem prevodu glasi:

Al' na sever,
al' na jug,
vsaka cesta vodi
k cilju.

Al' v boju,
al'v miru,
o tem odloča 
Božja volja

Kaj vse se je dogajalo na območju Vršiča, ne bomo nikoli izvedeli. O tem vedo le tamkajšnje skale. Nekoč je bil pred mostom čez Pišnico v skalo vklesana podolgovata vdolbina in v njej napis avstrijske vojske "Die Felsen werden reden" (Skale bodo govorile). Danes je na tem mestu napis "Ljubiš gore - čuvaj planinsko cvetje"

Sanitetni vlak na kranjskogorski železniški postaji. Po železnici so dovažali hrano, orožje, strelivo, vojne ujetnike in vojake, odvažali pa predvsem ranjence in ljudi z bolečimi izkušnjami vojne.
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Začetna postaja tovorne žičnice v Kranjski gori.
Z žičnico so vsak dan v Trento prepeljali okoli 200 ton tovora.
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Most čez Pišnico je gradil slovenski inženir Bešter.
Poimenovali so ga po poveljniku 10.avstrijske armade Francu Rohru von Denta.
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Notranjost vmesne prekladne postaje številka dve v Klinu.
Od začetne postaje je žičnica potekala naravnost proti jugu, v Klinu pa je zavila proti zahodu.
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Ruski vojni ujetniki pri gradnji ceste. Cesto je gradilo okoli 10.000 ujetnikov.
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Vodja gradbišča Karl Riml je dal ob cesti zgraditi kočo, ki so jo po vojni preimenovali v Kočo na Gozdu

(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Cesta čez prelaz e bila najbolj obremenjena septembra in oktobra 2017, med pripravami na skupno avstrijsko-nemško ofenzivo

(vir: Planinski vestnik)

Ambulanta in poročevalska skupina sta bili nastanjeni v baraki za današnjo Erjavčevo kočo. Poročevalci so na armadno poveljstvo pošiljali telegrafska poročila o stanju na prelazu.

(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Ker je vojaška komanda zahtevala prehodnost prelaza tudi pozimi, so na vrhu gradili protilavinske galerije. Med graditelji je bil Franc Uran, ki je zapisal, da je v snežnih plazovih umrlo 110 ruskih ujetnikov in 6 ali 7 avstrijskih stražarjev

(vir: Planinski vestnik)

Med reševalci ponesrečencev, 16.3.1916, sta bila tudi domačina Miha Ojcelj in Jože Košir

(Vir: Gornjesavski muzej Jesenice)

Cesto so poimenovali po poveljniku jugozahodnega bojišča, nadvojvodi Evgenu. na vrhu prelazaso nadvojvodi Evgenu postavili velik spomenik, ki ga je kasneje odnesel snežni plaz.
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Pri prevozu tovora in ljudi na relaciji Trenta-Kranjska gora niso smeli uporabljati istih konjev. Na vrhu prelaza so konje morali zamenjati.
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Vzdolž ceste so nastala barakarska naselja. Eno od večjih je bilo na trentarski strani Vršiča
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

Žičnica se je z Vršiča spustila do vmesne postaje pri izviru Soče in naprej do Baumbachove koče, danes Koče Zlatorog v Trenti
(vir: Oesterreichische Nationalbibliothek)

No lep dan je bil skoraj pri koncu, zato si tudi moji dve zaslužita malo večernega crkljanja!:-)

Sobota, 14.7.2018

V sončnem jutru se s prijateljema Tanjo in Igorjem, ki sta prišla iz Ljubljane, prestavimo na parkirišče pri železniški postaji v Trbižu (Tarvisio) 46.506670, 13.606423 Tam pustimo avtomobile in se po lepi in urejeni kolesarski poti odpeljemo v smeri Višarij (Monte Lusari). Do tam se kolesarska pot še malo vzpenja, pa ne pretirano. Končni cilj današnje kolesarske ture pa je Venzone v Italiji. Že res , da je to skupaj kakšnih 65 kilometrov, vendar se pot praktično ves čas spušča in je primerna prav za vse.

nekdanja železniška postaja v Ukvah

struga reke Fella. Ko je tu veliko dežja je to "ornk" hudournik

Igor in Vanja

center Pontebbe

Tudi da Dina ni žejna moramo poskrbeti

Udarna trojica:-)

kraj Dogna stisnjen med reko Fella, avtocesto  in hribi

Kolesarska pot je speljana po stari železniški progi, verjetno še iz časov pred II.svetovno vojno. Speljana je po brezštevilnih mostovih in skozi tunele, ki so nas v vročini lepo ohlajali.

Nekdanja železniška postaja Kluže

Na nekdanji železniški postaji Kluže lahko vidimo še ostanke črpalk za vodo, ki so jo uporabljale še parne lokomotive. To je danes redko videti.

Črpalka za vodo

potok Resia

Končno smo prispeli do dela poti kjer smo imeli dostop do vode. Dina je to s pridom izkoristila in si privoščila plavanje in ohladitev. Par ur v pasji prikolici ni mačji kašelj.

Zadnjih 10 do 12 kilometrov pa je res potrebno narediti po cesti.

Kraj Venzone , kjer je bil naš današnji cilj , je lepo urejen in poznan kot ena najlepših vasi v Italiji.

mestna palača v Venzone

zasluženo okrepčilo:-)

Takole pa v vodnjaku na trgu hladijo lubenice:-)

Za povratek na izhodiščno točko v Trbižu smo uporabili kar kolesarski vlak, ki redno večkrat dnevno vozi med Venzone in Trbižem. Pa še to srečo smo imeli, da ni nihče prišel kasirat vozovnic. :-)

kolesarski vlak

Po prihodu v Trbiž pa smo si pri avtodomu privoščili še kavico in kakšen špricer. Zasluženo!

Ostal nama je le še povratek domov in priprave na ogled finala svetovnega prvenstva v nogometu, ki sva si ga naslednji dan šla ogledat v Zagreb. Hrvaška je igrala v finalu in vzdušje na Trgu Bana Jelačića bo sigurno na višku.

Nedelja 15.7.2018

V Zagreb sva se odpravila malo prej , da bova dobila še kakšen parkirni prostor , ki ne bo 2 uri hoje od centra dogajanja. Vse skupaj bo na Trgu Bana Jelačića, glavnem zagrebškem trgu. Res sva dobila prostor kar blizu, vendar je v Zagrebu še deževalo. Napoved pa je bila boljša.

Da je Hrvate zajel val navdušenja se je videlo na vsakem koraku. 

tudi kakšen posebnež se je našel

Ne vem ali zaradi ogleda tekme ali pa zaradi varovanja inventarja:-)

Tramvaji so nepretrgoma vozili navijače na Trg Bana Jelačića

Nekateri so omagali že pred tekmo...

...drugi pa so prišli s čisto drugačnimi nameni

tudi slovenska televizija je poslala svojo ekipo

navijač od mladih nog:-)

karkoli samo da je šahovnica:-)

Žeje ne bomo trpeli!

prihod ogromne hrvaške zastave

Vedno sem se spraševal, kaj je v teh kovinskih zabojih. Nič. So za podstavek:-))

Dodajte napis

navijač Ban Jelačić

Seveda ni manjkala niti ustaška zastava. Od Hrvaške se razlikuje v nekaj detajlih!

Tudi korejski turisti so očitno navijali za Hrvate! Ali pa so se samo bali zase:-)

na Trgu po izenačujočem golu Hrvaške!

Kljub porazu je bilo po tekmi veselo

In rajanje se je premaknilo na ulice in ceste.

Midva pa sva z večerom zaključila čudovit športno navijaški vikend.
In športni (kolesarski) del bo treba kmalu ponoviti!

Lepo je bilo!

MŠ

Julij 2018