Topola (Srbija) in Karađorđevići

Topola in dinastija Karađorđević

26.7.2018

Že ob vožnji proti Topoli lahko na vrhu hriba Oplenac opazimo pravoslavno cerkev.  To je cerkev Sv.Đorđa , ki je obenem tudi grobnica Đorđa Petrovića Karađorđa.

Openac

Ob vznožju Oplenca je Karađorđev konak, oziroma tisti del, ki je še ohranjen. Grajen je iz kamna, hkrati pa je bil del južnega zidu utrdbe Karađorđeve naselbine. Karađorđe je tukaj živel in delal, danes pa je v njem muzej. V njem si lahko ogledamo različne predmete, dokumente, slike in relikvije, ki pričajo o času , življenju in delu Karađorđa prav na mestu, kjer se je vse skupaj dogajalo.

Karađorđev konak danes

Đorđe Petrović Karađorđe

Cerkev Presvete Bogorodice ali Karađorđeva cerkev

notranjost Karađorđeve cerkve

"molitva pred Sveto Pričešće"

"molitva za porod"

grb na vratih cerkve

Za ogled konaka , Oplenca in hiše Kralja Aleksandra sva odštela 7€/2 osebe. Naju je pa skozi konak popeljal zelo prijazen vodič, ki je bil včasih član Titove garde in je bil z njim tudi v zadnjih dneh v Ljubljani leta 1980. Razkazal nama je muzej in razložil stvari iz tistega časa v katerem je živel Karađorđe.

"Karađorđev konak" oz. danes muzej

Karađorđev konak 
Podignut je 1811 g. kao centralna građevina u okviru karađorđevog grada. Iako dvorska zgrada ona u sebi sadrži elemente narodnog graditeljstva. U konaku je stalna postavka: Vožd Karađorđe

Karađorđeva puška

Karađorđev grb

Karađorđevo "mesto" v Topoli

Đorđe Petrović Karađorđe

Ena od zanimivosti je tudi top "Aberdar". Ta je razstavljen ob kipu Karađorđa ob vhodu v muzej. Posebnost tega topa je, da ni bil nikoli uporabljen v boju. Uporabljal se je takrat, ko je bilo potrebno ljudstvu sporočiti kakšno važno novico. Strel iz tega topa je to najavil. Naj bi pa bil tako glasen, da se je strel slišal tudi do 70  kilometrov daleč.
Poleg tega pa na topu manjka desni ročaj, ki je imel obliko delfina. Ročaj so odstranili z namenom, da bi iz njega ulili krono za Kralja Petra I. leta 1904 in tako simbolično ustvarili povezavo s njegovim prednikom Karađorđem. Krona je bila ulita v Franciji, v Beograd je prispela z Orient Expresom in je edina krona kakšnega srbskega vladarja, ki se danes nahaja v Srbiji.

Karađorđev kip in top "Arberdar" 

 Po ogledu "konaka" sva se odpravila na Oplenac. Na ogled Cerkve Sv. Đorđa.  Ob poti pa lahko opazujeva hiše v socialističnem stilu, pa tudi nekateri avtomobili so še iz tistih časov.

 Pot do Oplenca vodi skozi park, ki je videl že boljše čase, vseeno pa je sprehod prav prijeten. Že zato, da si po dolgi vožnji od doma (663km) pretegneva noge.

Cerkev Sv. Đorđa na Oplencu pa je veličastna petkupolna zgradba. Notranjost je okrašena z več kot 40 miljoni raznobarvnih steklenih koščkov v 15000 barvnih niansah., ki tvorijo freske iz 60 srednjeveških srbskih cerkva. Sami mozaiki obsegajo cca. 3570 m2 površin v cerkvi in kripti.

vhod v cerkev na Oplencu

Karađorđeva grobnica 

Posebnost te cerkve pa je tudi kripta, v kateri se nahaja 39 grobnic dinastije Karađorđević. Med njimi je grobnica Karađorđeve mame Marice, grobnica Karađorđa (nahaja se v sami cerkvi) ter njegove žene Jelene, grobnica Karađorđevega sina Kneza Aleksandra I. in njegove žene Perside itd.

nekaj slik iz kripte:

V neposredni bližini (tako rekoč nasproti) cerkve se nahaja hiša Kralja Petra I.  V njej je shranjenih kar precej dragocenosti, od slik dinastije pa do osebnih predmetov in ikon.

Kralj Peter II.

Kraljica Marija

Kralj Aleksander

Kralj Petar I.

Ikona "Vaskresenje Hristovo sa scenama praznika"

Ikona "Zadnja večerja" je izdelana iz biserovine in je bila poročno darilo jeruzalemskega partiarha Damjana Kralju Aleksandru in Kraljici Mariji 16. oktobra leta 1924.
Kralj Aleksander je naročil , da se mora ikona postaviti pred oltar v hramu Karađorđevićev na Oplencu.  Tam jo je ob pogrebu Kralja Aleksandra , ki je bil leta 1934 ubit v Marseillu, videl nemški odposlanec Herman Goering. Po položitvi venca  , na katerem je pisalo "Našemu velikemu sovražniku - Nemški Rajh", je Goering dolgo stal pred ikono in stalno ponavljal "Čudovito!"
Takoj po okupaciji Beograda 3.maja 1941 je Goering poslal elitno enoto nemških sil z namenom vzeti ikono in jo poslati v Nemčijo. Razstavljena je bila na zidu Goeringovega dvorca v Berlinu vse do leta 1947. Od tu je bila potem vrnjena na Oplenac.
Zgodovinarji trdijo, da je ob enem od obiskov Oplenca  Tito ukazal, naj se ikona odnese v njegovo rezidenco, vendar naj bi Aleksandar Ranković odvrnil, da je to del zgodovine srbskega naroda. Ikona je tako ostala del zapuščine Karađorđevićev. To naj bi bil prvi resni konflikt med Titom in Rankovičem.

Ikona "Zadnja večerja" izdelana iz biserovine

Maršalska palica Kralja Aleksandra

tiara Kraljice Marije in šop njenih las

Vojni dnevniki Kralja Petra I.

kip Kralja Petra I. na Oplencu

Se pa v neposredni bližini Topole nahaja tudi "Kraljeva Vinarija", ki je včasih proizvajala vina za dinastijo Karađorđevićev.

filter z vino 

filter za vino iz leta 1931

Posebnost vinarje je klet. Je v dveh nivojih, posebej za bela in rdeča vina. Kapaciteta kleti je  400.000 litrov vina. 87 sodov po 4000 litrov, 24 manjših, štiri betonske cisterne po 14500 litrov in betonska cisterna obložena s steklom prostornine 90000 litrov.

Prav tako so posebnost tudi arhivska vina. Približno 280 steklenic se nahaja na drugem nivoju. Najstarejša je Žilavka iz leta 1931, najmlajše pa je vino staro 55 let. Vina so v steklenicah v treh velikostih, v steklo pa je vtisnjen kraljevski grb. teklenice so bile naročane v Italiji in na Češkem, danes pa se jih zaradi krhkosti ne smejo niti dotikati.

Po vseh teh ogledih pa sva si privoščila pozno kosilo v tipični srbski obcestni gostilnici. Odlični in poceni. Mešano na žaru za 2 osebe, 2x pivo, 1x rakija,2 lepinje in 2 solate za 14€.

Še bo treba v Topolo!:
Julij 2018

MŠ