Za naš prvi pravi avtodomarski dopust sem si izbral Romunijo in Moldavijo. Vendar so v času prvih planiranj v Romuniji imeli nekakšne protivladne proteste, zato so se nekateri od planiranih sopotnikov ustrašili le-teh. Ne gremo tja. Prav. Kam pa sedaj? Predlagana je bila Lefkada v Grčiji. In sem si s pomočjo google maps, interneta in potopisov pripravil plan za v Grčijo. Tja čez Srbijo in Makedonijo, nazaj pa čez Albanijo. Ta naju je vlekla že od lanskega potovanja do Ulcinja. In tako sva z Vanjo in najinim Čukom štartala v sredo 26.7.2017, dva dni pred ostalimi.
1. dan - 26.7.2017 sreda
Štartala sva ob 16.30. Pot naju je vodila mimo Ljubljane in Zagreba v smeri Beograda.
 |
| Smer Beograd |
Prometa ni bilo veliko, naju je pa še pred Bajakovim ujela močna nevihta. Na mejnem prehodu sva imela kar srečo, saj sva bila čez v dobrih 20 minutah. Prvi počitek in par ur spanja sva si privoščila na varovanem parkirišču (vsaj tabla je tako obveščala) pri motelu Uzelac Ruma 44.957343 019.823924. Prostora je dovolj, je pa malce motil promet po avtocesti. Do tukaj 530km.
 |
| počitek pri Motel Uzelac Ruma |
2.dan - 27.7.2017 četrtek
Ob 6 uri jo mahneva naprej proti najinemu prvemu cilju. To je Niš. In kmalu so se začele prve težave. Hladilnik ni hotel delati na plin. Doma je delal brez problema, tu pač ne. Po nekaj telefonskih klicih (in tudi kletvicah) na Mixi karavaning, ter ponujeno pomoč Mateja, sem se sam lotil hladilnika. Jaz ali On. Na srečo je zmaga pripadla meni in hladilnik je spet delal. Je pa res, da sem taka hitra popravila v naslednjih dneh moral izvesti še ničkolikokrat.
 |
| Jaz ali hladilnik! Zmaga je bila moja!:-) |
In že smo šli naprej. Ob prehitevanju "lubeničarjev" in poleg njiv polnih sončnic.
 |
| "Lubeničarji" |
 |
| polja sončnic |
 |
| Niš prihajava!! |
 |
| pavza "gastarbajtarjev" iz islamskih področij |
V Niš prispeva okoli poldneva in za nama je 830 km.
Niš je tretje največje mesto v Srbiji, takoj za Beogradom in Novim Sadom. Leži ob reki Nišava, je največje mesto v jugovzhodni Srbiji in sedež Nišavskega okrožja. Mesto ima tudi svojo univerzo. V bližini se nahaja letališče Niš.
- Prebivalstvo:
- Površina:
- Nadmorska višina:
-
Za parkirišče (seveda brezplačno) mi je povedal kar šofer "pajka", ki je čakal na svoj "plen". "Za dvorano Čair, čisto na koncu ob rdečem kamionu...tam ni problema." 43.316006 021.907390 Pa tudi rdeči kamion je že nepremičnina.:-)
Kasneje sva našla še eno možno parkirišče in to je za Niško trdnjavo na Ulici Aleksandra Medvedeva oz. Beogradski ulici.Žal pa nimam koordinat.
 |
| Skroz na kraju pored crvenog kamiona...za dvorano Čair |
Sedaj pa malo peš po Nišu, saj sva se čisto zasedela. Prvi cilj je "Ćele kula"
Ćele kula
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ćele kula (posrbljen turški izraz Kelle Kule: stolp iz lobanj) je kostnica v obliki stolpa v Nišu. Stolp so zgradili Turki in vanj kot opomin krajevnemu prebivalstvu vzidali lobanje srbskih upornikov, pobitih med prvo srbsko vstajo na Čegru.
Bitka na Čegru je trajala od 19. do 31.maja 1809 in se je končala s porazom Srbov. Niški Kuršid paša je glave poražencev odrte in nagačene glave poslal sultanu v Carigrad, iz lobanj pa ob poti velel sezidati stolp. V stolp pravokotne oblike je bilo na vsaki strani vzidanih 14 vrst s po 17 lobanjami, skupaj torej 952. V zgodnjih 1860, je Mithad Paša, takratni vodja niškega pašaluka, ukazal stolp porušiti, vendar krajevni Turki tega niso dopustili.
Po osvoboditvi izpod turške nadoblasti je stolp postal simbol srbskega upora. Leta 1892 so okoli stolpa po načrtih beograjskega arhitekta Leka zgradili kapelo. Do danes se je ohranilo le 58 lobanj; ostale so izdrli in jih pokopali ali so drugače propadle. Ohranila se je tudi lobanja vodje upora, Stevana Sindjelića. Srbske oblasti si prizadevajo za uvrstitev Ćele kule na Unescov seznam svetovne dediščine.
Ob sprehajanju po mestu si lahko ogledamo tudi "bisere socialistične arhitekture" oz. stanovanjske bloke brez okusa.
 |
| Ćele kula |
 |
| Ćele kula |
 |
| Takole se pa na hitro dogradi še eno nadstropje!:-) |
 |
| Povsod diši po "pečenju" |
 |
| Pitno vodo si lahko natočiš iz vodnjakov na ulici |
Sledil je potep po mestu in ogled
Niške tvrđave in "
logora Niš". To je bilo "Koncentracijsko taborišče Rdeči križ" v Nišu.
 |
| Niška trdnjava |
 |
| Stambol kapija - glavni vhod v trdnjavo |
 |
| Bali Begova Đamija |
 |
| Bali Begova Đamija |
 |
| Koncentracijsko taborišče "Logor Crveni Krst " v Nišu |
 |
| Koncentracijsko taborišče "Logor Crveni Krst " v Nišu |
 |
| samice |
 |
| samice |
 |
| Vidni so še tudi nemški napisi na stavbah |
In že sva spet v najinem Čukcu, na cesti proti Leskovcu, kjer je cilj hotel Groš oziroma njihova "Etno brvnara". V raznih potopisih je naveden kot hotel z odlično hrano, pa še prespati je možno z avtodomom. Res je postrežba vrhunska, prav tako pa tudi hrana. Do sitega sva se najedla in s pijačo vred plačala cca. 15 €. Ko sem natakarja vprašal za geslo za dostop do wi-fi je bil njegov odgovor .."nemaneta"! To je namreč geslo!:-))
 |
| Odlično in poceni! |
 |
| Odlično in poceni! |
Časa sva imela še dovolj , zato sva se odločila, da prespiva v kampu "Predejane". Jasno je, da sva ga zgrešila in kar po stari cesti sva se odpeljala naprej proti Vranju. V
kamp Enigma. Priporočam! 42.506949 021.905017 cena: 6€/osebo + 8€/kamper
Do tukaj 968 km
.
 |
| proti Vranju |
3.dan - 28.7.2017 petek
Ob 9.00 se odpeljeva proti srbsko-makedonski meji. Na mejnemu prehodu Preševo se malce zgužvava in v pol ure sva v Makedoniji.
 |
| V pol ure sva čez.. |
 |
| Dobrodošli v Makedoniji |
V Kumanovem zavijeva z avtoceste in se po lokalni odpeljeva v smeri Skopja. In prvi vtis..."švicarski"avtomobilski park je res dober, hiše pa bolj revščina.
 |
| Čerkesko selo |
Pokrajina je lepa in tudi obdelana, smeti pa ležijo vsepovsod. Divjih smetišč je ogromno.
In ko sva se ustavila za manjši počitek je bila prva stvar, ki sem jo našel, naboj. Najbrž od pištole. So pa tudi skoraj vsi prometni znaki prestreljeni.
V Skopju nama cigančki trikrat operejo vetrobransko steklo preden lahko parkirava pri trdnjavi 42.004307 021.433310 Sledi ogled trdnjave in potem starega dela Skopja.
 |
| Džamija Mustafa Paše |
 |
| skopska trdnjava |
 |
| Vodovod |
 |
| staro Skopje |
 |
| staro Skopje |
 |
| Džamija Murata Paše |
 |
| Suli An |
 |
| profesionalna deformacija :-) |
 |
| stari skopski bazar |
 |
| prisotni so tudi slovenski izdelki |
 |
| brez komentarja:-) |
 |
| "cigansko fehtanje" |
Skopje nama je pustilo zares dober vtis. Predvsem občutek, da so makedonci obsedeni z velikimi stavbami in zgodovinskimi spomeniki, posvečenimi antični zgodovini in takratnim junakom. Predvsem Aleksandru Makedonskemu. Ni čudno , da jih Grki ne marajo :-)
 |
| Kamniti most |
 |
| spomenik "Bojevnik na konju!" |
Je pa Skopje poznano tudi po spominski hiši Matere Tereze.
 |
| spominska hiša Matere Tereze |
 |
| notranjost spominske hiše Matere Tereze |
 |
| Mati Tereza |
 |
| Nobelova nagrada za mir |
 |
| oltar v spominski hiši Matere Tereze |
No nisva bila v Londonu, pač pa so taki avtobusi tudi v Skopju!:-)
Pot nadaljujeva proti jezeru Treska v okolici Skopja, ki pa kaže kaj klavrno podobo. Malo drugače je v soteski Matka. Je lepo, veliko ljudi, smeti pa še več. Neverjetno nasmeteno.
 |
| jezeri Treska |
Naslednji cilj je Nacionalni park Mavrovo, kjer si privoščiva odlična svinjska rebrca in mešano na žaru ter pivo. Odlično kosilo.
 |
| vasi ob poti |
 |
| Črni Drim |
Večer naju ujame ob zajezenem Črnem Drimu in parkirava kar na travniku. Seveda z dovoljenjem. 41.418227 020.571674
do tukaj:1234 km
4. dan - 29.7.2017 sobota
Jutro je čudovito in dobre volje se odpraviva naprej. Plan za današnji dan je Ohrid, Sv. Naum, potem Prespansko jezero in v Grčijo.
 |
| jutro ob Črnem Drimu |
 |
| jutro ob Črnem Drimu |
Pred Strugo lahko vidimo krasne hiše v katerih ni nikogar. Verjetno vsi "delajo" v tujini, domov pa pošiljajo le denar.
Vmes pa tudi napol podrte hiše.
V Ohridu parkirava na parkirišču 41.112416 020.805370 in si greva ogledat stari del mesta ter trdnjavo. pa tudi čas za kavo sva si vzela.
 |
| Ohrid |
 |
| Ohrid |
 |
| Robeva hiša na Ohridu |
 |
| cerkev Sv. Sofije |
 |
| pogled s trdnjave na Ohrid |
 |
| trdnjava Carja Samuela |
 |
| trdnjava Carja Samuela |
 |
| makedonska pravoslavna cerkev Sv. Barbare |
 |
| osvežitev v Ohridskem jezeru |
Naslednji ogled je bil samostan Sv. Naum , povsem ob Albanski meji.
 |
| samostan Sv. Naum |
 |
| pav na strehi samostana |
Sv. Naum je prekrasen. Obiskuje ga ogromno turistov in domačinov. To je videti tudi na plažah Ohridskega jezera. Midva pa sva že na poti proti narodnemu parku Galičica, od koder je krasen razgled čez Ohridsko jezero in proti Albaniji. Pobočja Galičice pa izkoriščajo tudi jadralni padalci.
 |
| bunkerji ob cesti |
 |
| Pogradec v Albaniji |
 |
| pogled proti Ohridu |
 |
| Prespansko jezero |
Kratek postanek sva naredila še ob Prespanskem jezeru, nato pa sva se odpeljala proti Bitoli. Vmes sva morala še popraviti vrata hladilnika, ki so nama med vožnjo enostavno odpadle. Sva jih preveč naložila s steklenicami in ...še sreča, da se jih je dalo popraviti.:-)
Žal sva v Bitolo prispela prepozno, da bi si lahko ogledala stari bazar, vendar pa je sprehod skozi mesto dobro del najinim nogam. Vožnje je bilo kar veliko. Tako sva v Bitoli videla cigansko poroko ter sprevod albanskih otrok v nošah. Očitno so imeli kakšno prireditev.
Čez mejni prehod Niki sva prestopila v Grčijo , se peljala skozi Florino in prespala ob smučišču Vigla. 40.772667 021.268545 Tam naju je pričakal pes z zvončkom okoli vratu. Naslednji dan, ko sva videla table z opozorili na medvede in volke , nama je bilo jasno , da s hrupom zvončka verjetno odganja zveri. Bo smučišču je namreč "kamp" s prikolicami, ki jih verjetno uporabljajo domačini, ko pridejo na smučanje.
Do tukaj:1455 km
 |
| Smučišče Vigla |
 |
| "kamp" Vigla |
 |
| opozorilo za medvede in volkove |
5. dan - 30.7.2017 nedelja
Po bujenju "z zvončkom" in jutranji kavi se odpeljeva mimo Kastorie proti Meteori. Vmes še ugotoviva, da nama je v prtljažniku počila prezrela lubenica. Pri obcestnem vodnjaki, ki jih je v Grčiji res veliko, ustaviva, sprazniva prtljažni prostor in vse kar je bilo umazano od lubenice opereva. Ena ura garanja na vročini!:-(
Tako prideva v Meteoro okoli 12. ure v največji vročini. Zato sva si ogledala le en samostan od petih, nato pa krenila proti obali v smeri Lefkade
 |
| Meteora |
Ker je bila nedelja so bile vse plaže nabito polne. Končno sva se odločila in se ustavila v Agios Nikolaos na kite spotu. Voda 32 stopinj naju ni niti osvežila, bila pa je prijetna. Seveda ni manjkalo os in muh, ki pa sva jih družno "tamanila".
Do tukaj : 1902 km
6. dan - 31.7.2017 ponedeljek
Praktično prvi pravi dopustniški dan. Preživet v vodi in na plaži, kjer smo kitarji družno čakali na veter.
7. dan - 1.8.2017
Prestaviva se v Lefkado, kjer ob opazovanju premičnega mostu dočakava prijatelje , ki so še z dvema kamperjema prišli na Lefkado.
 |
| premični most pri Lefkadi |
 |
| odganjali so jih tudi s topovi, pa se niso dali pregnati |
 |
| kompletna posadka |
 |
| Vlicho |
 |
| Sivota |
 |
| Sivota |
 |
| Sivota |
 |
| pavza za kavo |
 |
| Dodajte napis |
Pot nadaljujemo proti Vasilikiju, predvsem poznanem po windsurferjih. Tam so namreč odlični vetrovni pogoji za ta šport.
 |
| proti Vasilikiju |
 |
| plaža v Vasilikiju |
 |
| plaža v Vasilikiju |
 |
| Milos beach |
Po krožnem ogledu Lefkade smo ugotovili, da z našimi kemperji ne bomo našli primerne plaže. Na zahodni obali je prestrmo , na vzhodu pa nepopisno obljudeno. Tako sva se z Vanjo odločila, da greva nazaj na kite spot Agios Nikolaos, ostali pa so se premaknili proti Pargi v zaliv Ammoudia. Na kite spotu sva nato uživala še dva dni , malo na plaži, več v vodi in tudi na kitu.
11.dan - 5.8.2017 sobota
Danes ima Romana rojstni dan, zato sva se hotela zjutraj prestaviti v zaliv Ammoudia h prijateljem. Pa sva že takoj ostala vkopana v mivki. S takojšno in prijazno pomočjo sosedov Čehov smo izvlekli avtodom, da sva lahko nadaljevala pot.
 |
| noter je šlo, ven pa so naju morali izvleči |
 |
| v zalivu Ammoudia |
Romanin rojstni dan smo praznovali v bližnji taverni ob odlični hrani in dobrem vinu. Ter obilici komarjev, ki so nas napadli z vsemi silami.
 |
| odlična grška hrana |
12. dan - 6.8.2017 nedelja
Celodnevno uživanje, zvečer pa smo si na plaži zakurili ogenj in spekli nekaj klobas. Jasno komarji niso izostali. Sedaj je bilo pa dovolj. Jutri se premaknemo drugam.
 |
| kompletna posadka |
8.8..2017 - 14. dan torek
Prestavili smo se mimo Parge v kamp Sofra, kjer smo uživali naslednje tri dni.
 |
| Ob vseh grških cestah smo lahko opazili ogromno nekakšnih mini kapelic |
 |
| mini kapelica |
 |
| veliko je nakladnih čebeljih panjev |
 |
| mreže za obiranje oliv so že pripravljene |
 |
| v kampu Sofra |
11.8.2017 - 17.dan petek
Dan slovesa je prišel prekmalu in zadnja skupna tura je bila do Igumenitze. Igumenitza je trajektno pristanišče za trajekte iz Italije in Benetk, pa tudi za Krf in naprej. Samo mestece ni kaj posebnega. Smo pa našli čudovito pekarno/slaščičarno/kavarno. Vse v enem.
 |
| Igumenitza |
 |
| trajekti se kar drenjajo |
 |
| čudovita pekarna/slaščičarna/kavarna |
Od tu so najini prijatelji krenili proti domu, midva pa sva se za en dan ustavila še na plaži pri Sagiadi 39.631658 20.173690.
18.dan - 12.8.2017 sobota
Po jutranji kavici sva se odpravila proti Albaniji. Oba polna pričakovanj, saj tam še nisva bila. V vseh potopisih, ki sva jih predhodno prebrala, so bili popotniki zelo zadovoljni. le ceste in šoferji so bolj "čudni".
Po eni uri čakanja na meji sva se zapeljala proti Sarande. Cesta je bila kar v redu, prometa malo in pokrajina manj poraščena kot v Grčiji. Vsekakor nisva videla toliko bunkerjev kot naj bi jih bilo po celi Albaniji. Nekaj so jih verjetno že odstranili. Lahko pa na cesti, predvsem ponoči, naletiš na krave ali ovce, zato nočni promet odsvetujejo.
 |
| pastirske staje |
 |
| pa sva le videla enega |
 |
| šoferji so "grozni" |
 |
| Sarande - albanski Portorož, kjer je ogromno hotelov na precej manjšem prostoru |
 |
| plaže so prekrasne |
 |
| tudi kaj takega še vozi po cestah |
 |
| parkiranje kar na cesti je običajno |
 |
| postanek pri Qeparo |
 |
| gozd cvetočih agav |
 |
| Himare |
Že v Grčiji nama je naključni srbski avtodomar svetoval, naj greva v kamp Moskato pri Himaru 40.110139 019.723444. Res sva šla tja in bila že ob prihodu deležna pozdrava "dober dan Dobrodošli" v slovenščini.
Vasilij - šef kampa je gostil že veliko slovenskih turistov in od njih se je tudi naučil dobrodošlice.
Parkirala sva med oljkami, plaža pa je le korak čez cesto. Tudi urejenost kampa nama je bila všeč. Čiste sanitarije, tuši, pa tudi restavracija in trgovina je čisto zraven. V tej trgovini sem tudi našel Alpsko mleko.
 |
| kampiranje pod oljkami |
 |
| Livadhi beach |
 |
| Livadhi beach |
 |
| Vasilij |
20. dan - 14.8.2017 ponedeljek
Kot običajno je bila najprej na vrsti kavica. Nato pospravljanje in gremo naprej.
OPALA! NE GREMO NIKAMOR!! Pedal sklopke je padel "not"!! PANIKA!! Kaj pa sedaj?
Takoj do Vasilija če je kje v bližini avtomehanik. Seveda ga je takoj poiskal in ta je v trenutku ugotovil kje je težava. Crknil je en cilinder pa ena pumpa za olje ...uglavnem lahko naročimo vendar je rezervni del nekje severno od Tirane. In jutri je praznik. Pa cena bo...!!! Ni druge izbire, kot da naročimo rezervni del in čakajva.
In tako je minil ponedeljek, pa torek, v sredo pa sva končno dočakala vlečno službo, da je odpeljala avtodom na servis. V bistvu je bila samo ena divja obcestna mehanična delavnica. Ker pa je bila edina v Himare ni bilo druge kot zaupati , da bo avtodom popravljen.
 |
| v pričakovanju vlečne službe |
Kljub zagotovilom, da bo avtodom popravljen do 16.ure , so ga pripeljali šele ob pol enajstih zvečer. Samo , da so ga popravili. In da greva jutri lahko takoj zjutraj na pot. Seveda pa je bilo potrebno še poravnati račun v višini 650€!!!!!
 |
| živali na cesti so nekaj običajnega |
24.dan - 18.8.2017 petek
Končno odhod. Iz Himare se je potrebno najprej povzpeti na prelaz Llogara 1043m nad morjem po ozki in ovinkasti cesti. In še nisva bila povsem na vrhu po slabih 35 km se je začelo ponavljati . Pedal sklopke je spet ostajal skoraj povsem "pohojen". JEB.....!!! Ampak nazaj pa ne grem. Previdno,počasi in brez prestavljanja sva se spustila na drugo stran proti mestu Orikum. Poln adrenalina in kletvic se odločim, da uporabim iskušnje iz vojske. Takrat smo kamione prestavljali z t.i. međugasom. In res se zadeva obnese, včasih gre pa kar brez sklopke.
 |
| cesta na prelaz Llogara |
 |
| pogled nazaj proti Himaru |
Tako sva prevozila pot skozi Vlore, Fier, Lushnje, Drač in vse do Skadra. Od tu pa severno od Skadarskega jezera čez mejo v Črno goro, mimo Podgorice, Nikšiča v Bosno, mimo Trebinja, Čapljine, pa skoraj do Međugorja, kjer je pa že začetek avtoceste proti Vinici in Sloveniji. Z minimalno uporabo sklopke in vztrajnostjo sva prispela na slovensko mejo nekaj minut čez polnoč. In tu je sklopka delala kot nova. Ni mi bilo jasno, kako je to mogoče , vendar so mi potem avtomehaniki pojasnili, da verjetno med popravilom v Albaniji niso odstranili zraka iz cevi za olje sklopke. Med vožnjo pa se je s tresljaji in tisto minimalno uporabo sklopke zrak izločil sam, sklopka pa je začela delovati. Še eno doživetje na poti.
 |
| z Albanskih cest |
 |
| z albanskih cest |
 |
| križ na albansko-črnogorski meji |
Ker sva bila zaradi težav s sklopko oba z Vanjo pod precejšno napetostjo , tudi nisva več kaj dosti slikala. Zato naj bo za konec le še slika požara v hribih okoli Stolca.
Bilo je res lepo, zanimivo, čudno, živčno, ampak takoj bi šla spet!
MŠ
julij/avgust 2017
Skupaj prevoženo: 3558 km
stroški: gorivo:350 eur + 9000 dinarjev(SRB)
hrana: cca 200 eur
servis : 650 eur
kampi:160 eur
cestnine: 390kun (HR)+ 27eur + 1330 dinarjev (SRB)+ 90 denarjev (MK)
razno: cca 50 eur
(stroški so okvirni)
