Krompirjeve počitnice 2019
Letošnje krompirjeve počitnice sva splanirala povsem drugače kot pa se je potem dogajalo. Plan je bil potovanje po jadranski obali do Ulcinja, potem pa čez Žabljak in Durmitor v Bosno in nazaj. Pa so naju prijatelji iz Celja nagovorili k ogledu poslovilne rokometne tekme slovenskih rokometnih reprezentantov Luke Žvižeja in Uroša Zormana. In tako sva se prvi dan popoldne, skupaj z najino Dino, najprej odpravila v Celje. In sva že po nekaj kilometrih obtičala v zastojih na cesti. Prometna nesreča na gorenjski avtocesti je povzročila preusmeritev prometa skozi Kranj, tam pa je vse obstalo. No, kakšne pol ure je trajalo nato pa je šlo. V Celju sva parkirala avtodom za nogometnim štadionom 46.246280 15.268793
Običajno je tu dovolj prostora pa tudi precej mirno je ponoči. Do rokometne dvorane pa je le nekaj korakov. Tekma ni bila tekmovalne narave kar priča tudi neodločen rezultat 38:38.
Po sami tekmi pa smo s prijatelji popili še kozarček ali dva , nato pa spanje.
do tukaj: 120 km
2. dan - petek 25.10.2019
Noč je bila mirna, zato sva tudi spala malce dlje. Po zajtrku sva si še napolnila zaloge in že sva na poti proti Laškemu. Nato mimo Zidanega mosta, Krškega in Zagreba po avtocesti A1 v smeri Dalmacije. Pri Zadru si ogledava precej nov in moderen avtokamp Falkensteiner Premium camping.
Kamp je res lepo urejen, vendar naju ni prepričal. Malo zaradi cene, malo pa zaradi drugih zadev. Naprimer za dostop do plaže iz kampa potrebuješ "kartico", saj je med plažo in kampom postavljena ograja. Pa tudi parcele, ki so namenjene lastnikom psov niso ravno "najboljše". Zato se odpeljeva naprej v Pakoštane, v kamp Kozarica". 43.907871 15.497473 Izbereva si parcelo tik ob plaži, saj jih je dovolj. V celotnem kampu so namreč zasedene le 3 parcele. Sezona je skoraj pri koncu in tu so le še redki gostje.
9. dan - petek 1.11.2019
Vremenska napoved za danes je še lepa , za jutri v soboto pa je že napovedano poslabšanje. Zato se posloviva od tega krasnega zaliva in obrneva nazaj proti Splitu. Cilj danes je avtokamp Stobreč malo pred Splitom. Peljeva se skozi Viganj po obalni cesti. In zelo sva zadovoljna, da sva tam zunaj sezone. V sezoni se po tej cesti niti pod razno ne bi mogel zbasati z avtodomom.
Pogledava si še tisti del plaže , ki je poleti namenjen kajtarjem, nato pa naprej proti Stonu. Tam si ogledava še trdnjavo in obzidje, nato pa proti Stobreču.
V kamp Stobreč prideva ravno dovolj zgodaj, da sva spet deležna lepega sončnega zahoda.
do tukaj: 1233 km
zadnji 10. dan - sobota 2.11.2019
Ostala nama je le še vrnitev domov in to je bil tudi prvi dan, da naju je zmočil dež. Res je dve noči rahlo rosilo, vendar minimalno. Tako, da sva imela čudovite krompirjeve počitnice, le še varno morava prispeti domov.
In tudi sva!
Do doma: 1758 km
Lepo je bilo!
MŠ
Večer sva preživela ob pogledu na prekrasen sončni zahod. Kasneje so naju obiskali še najini prijatelji Renato, Matjaž in Edo, žene pa so se nekje "zataknile". Baje! :-)
do tukaj: 559 km
3. dan - sobota 26.10.2019
Zbudiva se v prekrasno sončno jutro. Tudi temperature so bile kar primerne za kratke hlače. Dopoldne si privoščiva sprehod po Pakoštanih in malo pivo. Voda kristalno čista, morskih ježkov pa je ogromno. Ja, brez crocsov ne bom šel v vodo.
Privoščim si še 6 kilometrov teka proti Vranskemu jezeru, nato pa plavanje. Voda ima 22 stopinj ( sem jo izmeril s termometrom :-) ) in je prav primerna za kopanje. Po kosilu pa še en sprehod proti kampu California do Pine beacha. V kamp naju varnostnik ni pustil, čeprav je bil zaprt. Kamp namreč.
In že so bile na vrsti debate o potovanju v naslednjih dneh. Plan je bil bolj potovalno naravnan, vendar naju je relativno topla voda in lepa vremenska napoved naju je vabila naj ostaneva na obali. Res vremenska v notranjosti ni bila niti približno tako dobra kot za obalo, zato sva hitro sklenila , da bova ostala v Dalmaciji. Smer pa bova določala sproti.
4. dan - nedelja 27.10.2019
Danes je jutro povsem drugačno. Ponoči smo namreč prestavili ure na t.i. zimski čas, zato sva lahko spala ure dlje. Kljub temu pa je bilo jutro megleno, da se ni videlo praktično nič. Verjetno je zato tudi celo noč po malem kapljalo z dreves. Kakorkoli, kmalu se je zjasnilo in odločiva se za premik. Okoli Vranskega jezera v Pirovac in naprej na Murter. Ustaviva se v kampu Kosirina, pa nama ni bil všeč. Še malo po Murterju in že se peljeva v Omiš. Kamp Galeb. 43.440076 16.680583 Povsem v prvi vrsti nisva dobila parcele, pa nič zato. Tudi v tretji vrsti je bilo krasno. Pa še malo več trave je bilo na parceli, da Dina ni nanosila v AD preveč peska:-) .
do tukaj: 754 km
5. dan - ponedeljek 28.10.2019
Krasno jutro kar kliče po kakšni rekreaciji. tako sva se dopoldan odpravila z Dino v Omiš in od tam po precej strmi, a na srečo senčni poti , do Stare trdnjave - Fortice. Slaba ura hoje in odprli so se krasni razgledi proti Omišu, izlivu Neretve in otoku Braču.
Spust po prisojni poti in zelo sva bila vesela, da sva za gor uporabila senčno pot. Ob prihodu v Omiš sva si hotela privoščiti hladno pivo, namesto tega pa sva dirjala za Dino. Ta je namreč opazila jato ptičev in ni boljšega kot divjati po parku za njimi. Midva pa za njo, saj je bila cesta zelo blizu. Ko Dina divja za ptiči namreč ne vidi ničesar drugega, niti ceste in prometa. No, Dino sva le ujela in končno sva si lahko privoščila pivo. Popoldne pa je bilo namenjeno občasnemu plavanju in branju.
Krasne večerne zarje pa so naju pospremile k počitku.
6. dan - torek 29.10.2019
Dan je bil koristno porabljen z kratkim izletom v Omiš in počitkom pred avtodomom. Knjig pa res ne bova brez veze vozila s seboj. :-)
7. dan - sreda 30.10.2019
Spet krasno sončno jutro in po zajtrku sva že na poti. Cilj je danes nekje na Pelješcu. Tako se peljeva mimo Makarske do Ploč in Opuzena. Tam si privoščiva kratko pavzo in si ogledava center Opuzena. Saj cel Opuzen ni velik, ampak glavni trg je pa kar lepo urejen.
 |
| Mestna hiša v Opuzenu |
 |
| Cerkev Sv. Stjepana v Opuzenu |
Pot nadaljujeva ob nepreglednih nasadih mandarin in ostalega sadja, zato sva si tudi midva obnovila zaloge.
 |
| neretvanska ravnina z ogromnimi nasadi |
 |
| mandarine tako... |
 |
| ...in drugače:-) |
Pri kraju Komarna lahko opazujeva kako napreduje gradnja mostu na Pelješac. Res da še ne bo kmalu dokončan, se pa kar trudijo.
Bosno oz. tistih nekaj kilometrov, hitro prevoziva in mimo Stona nadaljujeva proti Vignju in naprej do Lovišta. Kraj praktično na koncu polotoka ima dva kampa in domačini naju usmerijo v kamp Lupis. 43.027952 17.030244 Pravijo da je boljši in tudi nama se zdi tako. Spet parcela tik ob vodi in kmalu uživava pri kosilu.
Večer nama ponudi spet krasen sončni zahod in že sva odločena , da bova tu ostala dva dni.
do tukaj: 986 km
8. dan - četrtek 31.10.2019
Zajtrk na obali in sprehod po Lovištu. Potem pa spet knjiga in kakšno plavanje.
Tako sva si na sprehodu ogledala tisti drugi kamp in bila zadovoljna , da nisva tam. Saj ni slabo, ni pa tako dobro kot v izbranem kampu. Sva pa opazila v tem kampu precej veliko eliso in takoj je bilo jasno , da je letalski in ne ladijski vijak. Le kako se je znašel tu?
In ko sva se popoldne odpravila peš še na drugo stran Lovišta sva na obali našla tudi ostanke letalskega motorja, ki pa je bil že precej dolgo v vodi.
Ko sem kasneje doma malce raziskoval na internetu sem ugotovil, da sta ta letalski motor in elisa pripadali ameriškemu letalu B24 Liberator model Tulsamerican iz II.svetovne vojne. Letalo je strmoglavilo 17.12.1944 v bližini otoka Visa potem, ko se je poškodovano vračalo z bombardiranja naftnih rafinerij v Blechhammerju in Odertalu v Nemčiji. Bilo je del skupine 800 bombnikov, ki so bili poslani v napad. Nemška Luftwaffe se jim je postavila po robu in v zgolj 10-ih minutah so sestrelili 22 bombnikov. Letalu se ni uspelo vrniti v bazo v Italiji in je strmoglavilo pri Visu. Sedem od desetih članov posadke se je rešilo, trije pa so bili pogrešani. Ko so leta 2010 letalo našli na globini približno 40 metrov, se je organizirala akcija iskanja ostankov pogrešanih članov posadke. S sejanjem peska in mivke z okolice letala so našli nekaj ostankov kosti ter zlat poročni prstan. In ker je bil le en od pogrešanih poročen se verjame, da pripada pilotu Lt. Eugene P. Ford-u.
Pogrešana tako ostajata še letalski inženir Charles E. Priest in navigator Russel C. Landry
 |
| Opuncija |
Vremenska napoved za danes je še lepa , za jutri v soboto pa je že napovedano poslabšanje. Zato se posloviva od tega krasnega zaliva in obrneva nazaj proti Splitu. Cilj danes je avtokamp Stobreč malo pred Splitom. Peljeva se skozi Viganj po obalni cesti. In zelo sva zadovoljna, da sva tam zunaj sezone. V sezoni se po tej cesti niti pod razno ne bi mogel zbasati z avtodomom.
 |
| Pogled proti Korčuli, desno pa Orebič na Pelješcu |
Pogledava si še tisti del plaže , ki je poleti namenjen kajtarjem, nato pa naprej proti Stonu. Tam si ogledava še trdnjavo in obzidje, nato pa proti Stobreču.
 |
| Trdnjava Kaštio |
 |
| cerkev Sv. Blaža |
 |
| notranjost cerkve Sv. Blaža |
 |
| Ston in stonske soline |
 |
| trdnjava Kaštio |
do tukaj: 1233 km
zadnji 10. dan - sobota 2.11.2019
Ostala nama je le še vrnitev domov in to je bil tudi prvi dan, da naju je zmočil dež. Res je dve noči rahlo rosilo, vendar minimalno. Tako, da sva imela čudovite krompirjeve počitnice, le še varno morava prispeti domov.
In tudi sva!
Do doma: 1758 km
Lepo je bilo!
MŠ
