ROMUNIJA z delom Madžarske 2025

najina pot po Romuniji

1. dan 16.7.2025

Na pot sva se odpravila malo kasneje, saj je zjutraj še deževalo. Zastojev na ljubljanski obvoznici sva se izognila mimo Domžal, zato pa sva stala na štajerski avtocesti. Pa sva našla obvoz čez Proseniško, Ponikve, Mlače in v Tepanjih sva spet na AC. Mimo Maribora, Lendave, čez mejni prehod Pince do Velike Kaniže. Tu zapustiva AC in se po lokalni cesti peljeva skozi Bak do Blatnega jezera. V Szigligetu ne najdeva primernega prostora za kampiranje "na divje" , zato se vrneva malo nazaj in v bližini Balatonedericsa poiščeva kamp Delta.

kamp Delta

Kamp sicer ni bog ve kako dober, vseeno pa je primeren za prehodni postanek. Tudi hrup vlaka tik ob kampu ni preveč moteč. Sanitarije pa so bolj za silo. Privoščiva si popoldanski sprehod do Blatnega jezera oz. čolnarne, za kaj več pa tu ni možnosti. Prespiva!

2. dan 17.7.2025

Zjutraj zajahava najina kolesa in odkolesariva na ogled največjega budističnega templja v Evropi. Ta stoji pri kraju Zalaszanto in gleda na Blatno jezero. Imenuje se Zalaszanto Beke Sztupa.

Stupa Zalaszántó je ena največjih stup v Evropi in šesto budistično spominsko mesto na Madžarskem po kronološkem vrstnem redu. Svetišče je bilo zgrajeno leta 1992 na hribu Kovácsi blizu Zalaszántója , sredi gozdne jase . Stupo je posvetil Njegova svetost 14. Dalajlama med svojim obiskom Madžarske. Snežno bela stavba, obrnjena proti jugovzhodu, je visoka 30 m in široka 24 m. Notranjost svetišča, ki jo varujeta dva meniha, ni dostopna in je zaprta struktura.
(link)

Zalaszanto Beke Sztupa

park človekovih pravic pri Beke stupi

Na poti nazaj do kampa naju ujame nevihta, vseeno pa ta dan prekolesariva 52 kilometrov. Odločiva se, da v kampu prespiva in naslednji dan nadaljujeva najino pot.

3. dan 18.7.2025

S kratkim sprehodom ob Blatnem jezeru začneva dan, nato pa obnoviva zalogo vode, sprazniva wc in že sva na poti naprej. Ob cesti proti Tihanyju je vojaški muzej, ki pa je zaradi obnove zaprt.

pogled na Blatno jezero

Parkirava pri mestecu Tihany. Parkirnine ne moreva plačati, ker najine edine plačilne kartice avtomat ne sprejme. Na srečo se naju je usmilil "parkirmojster" in je sprejel gotovino. Še sreča. Sledi ogled ihanyja.

Tihany

opatija Tihany

Tihany

Naslednja planirana postaja naj bi bil Herend, oziroma tamkajšnja zelo znana tovarna keramike. Vendar pa sva pri Veszpremu ugotovila, da nama pušča zadnja desna guma. Midva pa sva se šele dobro odpravila na dopust. Ni preostalo drugega kot poklicati zavarovalnico oziroma asistenčno službo. Po slabih dveh urah čakanja se je pripeljal madžarski "AMZS" , nama zamenjal gumo in že sva drvela dalje. Smer Herend.

potrebna je zamenjava

vzrok težav!

Težav ta dan še ni bilo dovolj. V Herendu plačilna kartica spet ne deluje. Midva pa brez madžarskih forintov. Tako sva ostala brez ogleda tovarne keramike. Pri kontaktiranju banke pri kateri je izdana plačilna kartica so nama zagotovili, da naj bi od sedaj dalje kartica delovala. Tudi midva sva upala, da bo tako. In sva se lahko odpeljala dalje. Dnevni cilj je Szekesfehervar oz. Bregyó-Közi Kemping v nekakšnem športnem parku. Lepo, urejeno, poceni,(12€ za 2 osebi, AD in pes z elektriko, vodo in WC) le sanitarije so spet bolj socialistične. Za eno noč bo v redu.

Bregyó-Közi Kemping v Szekesfehervaru

4. dan 19.7.2025

Iz Szekesfehervarja se odpeljeva mimo Budimpešte ( ki bo najin cilj kdaj v prihodnosti) in kraja

Gyöngyös do smučarskega središča Szánkópálya Mátraháza. Tu parkirava avtodom in po smučišču
se povzpnemo na najvišji vrh Madžarske, 1014m visoki Kékestető.

smučišče Szánkópálya Mátraháza

najvišji vrh Madžarske Kékestető

tu so res tudi smučali. Samo ne vem kdaj!:-)

"Sulice"

Ovinkasta cesta mimo smučišča je med motoristi zelo priljubljena. To pa vedo tudi tamkajšnji policaji, ki so prisotni ob cesti. Z merilci hitrosti. Midav sva umirjeno nadaljevala pot mimo mesta Eger do dnevnega cilja v Szilvásvárad-u. Parkirava v manjšem kampu Szilvásvárad Camping & Apartman, nato pa se odpraviva na ogled Szalajka-völgy oz. doline Szalajka.

Dolina Szalajka, ena najbolj znanih pohodniških točk na Madžarskem, je odličen kraj za sprehod vsak dan v letu. Tukaj obratuje zadnji 4 km dolg del nekoč več kot 30 km dolge gozdne železnice, zgrajene leta 1908, s katero lahko po 15 minutah vožnje dosežemo jaso Gloriett. To je najstrmejša železniška proga brez zobnikov na Madžarskem. (link)

Od jase Gloriette sva se povzpela še do najbolj znane prazgodovinske jame na Madžarskem. Jame Istállós-kői-barlang , nato pa peš do kampa. Nočitev.

prijeten kamp med drevesi v Szilvásvárad-u

še delujoča gozdna železnica

damjak

kip "Varuh Karpatov"

Veliko jezero

jasa Gloriette

jama Istállós-kői-barlang

5. dan 20.7.2025

Po krajšem popotovanju po Madžarski se končno približujeva najinemu potovalnemu cilju. Romuniji.

mejni prehod Petea med Madžarsko in Romunijo

jo je pa naložil:-)

Že prvi kilometri po Romuniji naju presenetijo. Lepša in bolj urejena je kot Madžarska. V kraju Sapanta poiščeva kamp Poieni, si privoščiva kosilo s tradicionalno romunsko hrano, nato pa s kolesi na ogled "Veselega pokopališča" v Sapanti.

tradicionalno kosilo

tradicionalni "desert" :-)

čudovite tradicionalne hiše v Sapanti

Za ogled "Veselega pokopališča" je potrebno plačati vstopnino. V gotovini, ki je midva še nimava, saj je najin prvi dan v Romuniji in povrhu še nedelja. Zato to pustiva za naslednji dan. Si pa pogledava Sapanto in "štante"! Za prekrasno ovčjo kožo sva plačala le 20€

Biserica Nașterea Maicii Domnului

Biserica Greco-Catolică Săpânța

"5G varnostna kamera" na ulici v Sapanti

"nepremičnina "DACIA 1300

Ob vrnitvi v kamp srečava še avtodom z ljubljansko tablico, pa nista bila preveč komunikativna. V restavraciji kampa zamenjav še 50 € za 250 Lei.

Dan zaključiva z "Josipom"!

6. dan 21.7.2025

Jutro je spet sončno, vendar nisva ravno najboljše volje. Kamp v Săpânți se nahaja le kakšna dva kilometra proč od ukrajinske meje in ponoči je bilo slišati alarm zaradi ruskih napadov na bližnja mesta. Občutek ni najboljši.

Vseeno tokrat opremljena z gotovino še enkrat obiščeva "Veselo pokopališče!" Res je zanimivo in vredno ogleda.

Veselo pokopališče ( romunsko : Cimitirul Vesel) je pokopališče v vasi Săpânța v okrožju Maramureș v Romuniji . Znano je po svetlo obarvanih nagrobnikih z naivnimi poslikavami, ki na izviren in poetičen način opisujejo ljudi, ki so tam pokopani, in prizore iz njihovih življenj. Veselo pokopališče je postalo muzej na prostem in nacionalna turistična atrakcija. Imperator Travel ga je uvrstil na seznam sedmih čudes Romunije .
Nenavadna značilnost tega pokopališča je, da se razlikuje od prevladujočega prepričanja, ki je kulturno razširjeno v evropskih družbah, da smrt dojema kot nekaj neizbrisno slovesnega

Začetki pokopališča so povezani z imenom Stana Ioana Pătrașa , lokalnega umetnika, ki je izklesal prve nagrobne križe. Leta 1935 je Pătraș izklesal prvi epitaf in do šestdesetih let prejšnjega stoletja se je pojavilo več kot 800 takšnih hrastovih križev. Napis na njegovem nagrobnem križu pravi:

Romunščina

De cu tînăr copilaș
Io am fost Stan Ion Pătraș
Să mă ascultaț oameni buni
Ce voi spune nu-s minciuni

Cîte zile am trăit
Rău la nime n-am dorit
Dar bine cît-am putut
Orișicine mia cerut

Vai săraca lumea mea
Că greu am trăit în ea

Slovenščina

Že od otroštva
sem bil znan kot Stan Ion Pătraş.
Poslušajte me, dobri ljudje.
V tem, kar bom povedal, ni laži.

Vse življenje
nisem nikomur želel žaliti,
ampak sem storil dobro, kolikor sem le mogel,
vsakomur, ki me je prosil.

Oh, moj ubogi svet
, ker je bilo težko živeti v njem

Pokopališče je znano po velikem številu šaljivih epitafov , ki se običajno na lahkoten način norčujejo iz pokopane osebe ali pa se nanašajo na splošno o družinskih odnosih. Sledi primer epitafa, ki ga je moški napisal v čast svoji tašči :

Romunščina:

Sub această cruce grea
Zace biata soacră-mea
Trei zile de mai trăia
Zăceam eu și cetea ea.
Voi care treceți pă aici
Incercați să no treziți
Că acasă dacă vine
Iarăi cu gura pă mine
Da așa eu m-oi purta
Că-napoi na înturna
Stai aicea dragă soacră-mea

Slovenščina:

Pod tem težkim križem
leži moja uboga tašča.
Še tri dni bi morala živeti.
Ležal bi, ona pa bi brala (ta križ).
Ti, ki greš mimo ,
je ne zbudi, prosim, poskusi
, kajti če se vrne domov,
me bo še bolj oštela.
Ampak zagotovo se bom lepo obnašal
, da se ne bo vrnila iz groba.
Ostani tukaj, moja draga tašča!

Veselo pokopališče

notranjost cerkve (Biserice) na Veselem pokopališču

kljub napredku je v vaseh še vedno mogoče videti konjsko vprego

V bližnjem mestu Sighetu Marmației sem si ogledal Spominski muzej Sighet, posvečen žrtvam komunizma. Vanja je s Tyro ostala v avtodomu, saj s psom ne moreš v muzej.

Spominski muzej Sighet, posvečen žrtvam komunizma

V bližini Sighetu Marmației se nahaja čudovita lesena cerkev oz. Biserica Sfântul Voievod Ștefan cel Mare posvečena Vojvodi Štefani Velikemu.

Biserica Sfântul Voievod Ștefan cel Mare

cerkev je pokrita z lesenim skodlami

Kakšnih 30 kilometrov naprej se nahaja čudovit samostan Barsana.

samostan Barsana

muzej v samostanu Barsana

samostan Barsana

V naselju Bogdan Vodă zgrešiva odcep za Vișeu de Jos in nadaljujeva proti prelazu Prislop. Zato izpustiva ogled in vožnjo z znamenito ozkotirno železnico Mocănița Maramureș.

razgled s prelaza Prislop

prelaz Prislop

V Ciocănești parkirava pri gostišču Vladimir v nekakšen privatni kamp kjer prenočiva. Zanimivo, malce divje in poceni.

gostišče in kamp Vladimir

7. dan 22.7.2025

V Ciocănești si želiva ogledati muzej velikonočnih jajc, a sva prezgodnja. Odpeljeva se v

Moldovița, kjer je še en tak muzej. Ob torkih je zaprt. In ravno danes je torek. Za boljšo voljo si
mestu privoščiva kavo, nato pa naprej. V mestu Vama je še en tak muzej. Muzeul Oului Vama - Bucovina. Upava, da bova tam imela več sreče. Res sva jo imela in muzej je res vreden ogleda. razstavljenih je približno 18000 pirhov! link

Muzej velikonočnih jajc Vama-Bukovina

Od tu ni daleč samostan Humor ali Mănăstirea Humorului v bližini mesta Gura Humorului. Zunanjost so ravno obnavljali, notranjost pa sva si lahko ogledala. Fotografiranje pa je bilo prepovedano. :-)

samostan Humor ali Mănăstirea Humorului

Prav tako se blizu nahaja še en zelo znan samostan. Samostan Voronet.

Samostan Voronet je srednjeveški samostan v romunski vasi Voroneț, ki je zdaj del mesta Gura Humorului. To je eden od znanih poslikanih samostanov iz južne Bukovine v okrožju Suceava. Samostan je zgradil Stefan Veliki leta 1488 v treh mescih in treh tednih v spomin na zmago v bitki pri Vasluiu. Freske so znane kot Sikstinska kapela na vzhodu, narisane so v močnem modrem odtenku, v Romuniji jo imenujejo »voroneško modra«.
Samostan je južno od mesta Gura Humorului v okrožju Suceava v dolini reke Voroneț. Legenda o izvoru cerkve združuje dva človeka, ki sta pomembna za romunsko zgodovino: ustanovitelja samostana Stefana Velikega in prvega opata samostana svetega Daniela Puščavnika. V samostanu je grobnica svetega Daniela. (link)

samostan Voronet

Od tu se preko obronkov gore Rarau in po čudoviti Valea Bistritei (dolini Bistrice) pripeljeva do jezera Bicaz (Lacul Bicaz), kjer prenočiva v kampu Camping Ceahlău Durău.

večerni pogled na okoliške gore

8. dan 23.7.2025

Od tu sva imela v planu še obisk bližnje Moldavije, ampak najina psička Tyra še ni bila dovolj stara , da bi lahko naredili "titer test za steklino". Ta pa je obvezen za prestop meje evropske unije. Predvsem za vračanje nazaj v unijo. Tako sva se morala Moldaviji pač odpovedati.

Tako sva se od jezera Bicaz povzpnela mimo samostana Durau do razgledne točke Ceahlau. Tu je ogromna gugalnica s čudovitim pogledom na jezero Bicaz. Tyra je izkoristila okoliški pašnik za dirkanje naokoli, na koncu pa se je povaljala v povsem svež kravji iztrebek. Ni nama naredila posebnega veselja, saj sva jo morala pred avtodomom dobro očistiti. Na srečo sva imela vode dovolj. Verjetno se nama je s tem zahvalila za Moldavijo!:-)

razgledne točke Ceahlau

pogled na jezero Bicaz

Cesta naju pelje skozi sotesko Cheile Bicazului v istoimenem Nacionalnem parku mimo nama naprepričljivega jezera Lacul Roşu in Oxygen parka (adrenalinski park v nastajanju) do mesta Vermești.

soteska Cheile Bicazului

Oxygen parka (adrenalinski park v nastajanju)

sončni kolektorji na cerkvi

še vedno se v Romuniji lahko vidi tudi konjsko vprego in voz poln sena

sama v kampu Camperland v Vermești

V Vermești se parkirava v kamp Camperland, lociran takoj za trgovino in servisom za avtodome. Prijazen lastnik naju usmeri v bližnjo gostilnico Cabana Șoimul, poznano po odlični lokalni hrani. Res sva dobro jedla! Zvečer pa sva uživala v miru ob avtodomu!

gostilnica Cabana Șoimul

včasih paše tudi malo počitka

9.dan 24.7.2025

Naslednje mesto, ki ga obiščeva je poznano po vsem svetu. Onești! Tu je doma romunska telovadka Nadia Comăneci, ki je na poletnih olimpijskih igrah na dvovišinski bradlji kot prva prejela najvišjo možno oceno (10). Zaradi tega dosežka so jo leta 2004 tudi vpisali v Guinessovo knjigo rekordov.

gasilski dom Onești

telovadnica, kjer je trenirala Nadia Comăneci

spomenik Nadii Comăneci

spomenik Nadii Comăneci z olimpijskimi medaljami

Od mesta Onești naju je čakalo še precej kilometrov do dnevnega cilja v delti Donave. Najprej mimo Foscani, nato sva pri mestu Brăila prečkala Donavo po skoraj novem visečem mostu, nato skoraj ob ukrajinski meji peljala mimo Tulcee do dnevnega cilja Camping Lac Murighiol v Murighiolu.

viseči most čez Donavo pri Brăili

pogled na Donavo z visečega mostu pri Brăili

Štorkelj je res ogromno

Camping Lac Murighiol

10. dan 25.7.2025

že zvečer sva se z lastnico kampa dogovorila za današnji ogled delte Donave s čolnom. Seveda gre Tyra z nama. Tako smo že ob 5.20 zjutraj štartali s kampa in delto Donave doživeli še v jutranjih meglicah. Seveda se je dan potem zjasnil in tri ure na čolnu so minile kot blisk. Vse skupaj skoraj 40 kilometrov. Zato pa smo popoldne počivali ob avtodomu.

Tyra in Vanja na čolnu

jutranje meglice nad Donavo

Tyra opazuje

jutranje meglice nad Donavo

pelikani na Donavi

jutro na Donavi

pelikan na Donaavi

ribiči na Donavi

"vozni park" za ogled delte Donave

11.dan 26.7.2025

Dnevi v bližini Črnega morja so poleti precej vroči. Zato sva se že zgodaj zjutraj odpeljala z delte Donave v smeri Constante. V mestu Năvodari sva našla kamp BYA , ki je blizu plaže. Dan sva namenila počitku, plavanju v Črnem morju in uživanju. Zvečer pa sprehod ob plaži.

ni avtobusna postaja ampak senca za šotor:-)

plaža Črnega morja z obilico hotelov

Vanja in Tyra na obali Črnega morja v Năvodari

kanalizacija je speljana kar v morje

12. dan 27.7.2025

Odpeljeva se v bližnjo Constanțo, največje in najbolj razvito mesto na romunski obali. Ob cesti je vse polno novih in hotelov v izgradnji. Vidi se, da je tudi tu denar sveta vladar. Parkirala sva pred Mestno hišo in se podala na ogled Constanțe.

Constanța - široki bulevarji in...

... socialistični bloki!

mivkasta plaža v Constanți

Vila Mihail C. Sutzu v Constanți

hotel Palace v Constanți

zaščita valobrana pred valovi ob promenadi

poveljstvo romunske mornarice

Doprsni kip pesnika Mihaia Eminescuja v Constanti

ograja z pomembnimi romunskimi osebnostmi pri Casinoju v Constanti

nogometaš Gheorghe Hagi

telovadka Nadia Comăneci

narodni junak Romunije

Vlad III. Drakula

Casino v Constanti

Pred pravoslavno katedralo Sv. Petra in Pavla sva prisostvovala Sveti maši na odprtem, nato pa se odpravila naprej po mestu.

pravoslavna katedrala Sv. Petra in Pavla

Sveta maša na odprtem

In tako sva prišla tudi do Velike mošeje v Constanți. Seveda sem si jo moral ogledati in ker je bilo možno tudi sem se povzpel na minaret. Od tam je bil krasen pogled na Constanțo.

Velika mošeja v Constanți

sveta knjiga Koran iz marmorja

Velika mošeja v Constanți

pogled z minareta

na stopnicah minareta

Velika mošeja v Constanți

Obnavljanje stavb. Fasade ostanejo, notranjost pa se zgradi na novo!

spomenik "Arc în Timp" ali "Lok v času"

Po ogledu Constanțe se odpeljeva proti glavnemu mesti Bucureşti ali po naše Bukarešti. Vročina je že precejšnja in termometer pokaže 37 stopinj. Ni prav hladno!

most čez Donavo

Pri mestu Cernavoda se peljeva mimo jedrske elektrarne Cernavoda , nato pa prečkava Donavo. Tokrat je potrebno plačati mostnino, za razliko od mosta pri Brăili kjer sva čez Donavo proti Črnemu morju.

V predmestju Bukarešte parkirava v kampu Belveder, kjer prenočiva!

kolo z motorjem

ni pravega kampiranja brez pralnega stroja

13. dan 28.7.2025

Visoka dnevna temperatura je najina stalnica. Zato sva se na ogled Bukarešte podala že zgodaj zjutraj. Zato sva uspela parkirati skoraj v centru. Peš sva se nato podala mimo parlamenta, ogledala sva si nekaj parkov in se sprehodila skozi center mesta.

parkirava skoraj v centru

katedrala Ljudskega odrešenja

palača parlamenta

Trg Ustave

vrtovi Cismiglu

palača Parlamenta od daleč

vodnjak Zodiak

Dan je bil res vroč in Tyra je bila že precej zdelana, čeprav smo hodili le kakšno uro in pol. Zato sva si pobliže ogledala le še Spomenik neznanemu junaku, nato pa smo se prav hitro pobrali ven iz Bukarešte.

Spomenik neznanemu junaku

pogled s Spomenika neznanemu junaku proti Bukarešti

Najin cilj sedaj je bilo mestece Slănic, kjer je znan rudnik soli. Sicer ne obratuje več razen v turistične namene. Parkirava v bližini policijske postaje, nato pa odidem na ogled rudnika soli. Z majhnim avtobusom me odpeljejo precej globoko v rudnik, nato pa si peš ogledam dvorane. Čudovito!

Rudnik Slănic je star rudnik soli , ki se nahaja v Slănicu v okrožju Prahova v Romuniji , 100 kilometrov severno od Bukarešte . Rudnik soli je zaradi pridobivanja zaprt , vendar je odprt za obiskovalce, saj ima mikroklimo z naravno klimatizacijo ter stalno temperaturo in atmosferskim tlakom skozi vse leto. Sestavljen je iz dveh nivojev, imenovanih Unirea in Mihai . Mnogi obiskovalci prihajajo zaradi domnevnih zdravilnih učinkov zaradi čistosti zraka. V rudniku bodo obiskovalci našli različne vrste opreme za rekreativne dejavnosti, kot so igrala in nekaj miz za namizni tenis. Eno območje je ločeno in se uporablja za počitek bolnikov z rakom na pljučih. Glavni jašek dvigala je edinstven, saj zaradi rje nima kovinskih delov . Po nesreči dvigala leta 2014 se za prevoz obiskovalcev gor in dol uporabljajo avtobusi. (link)

shema rudnika soli Slanic

v rudniku je stalna temperatura in vlaga

Stroj za rezanje soli je bil v uporabi od leta 1931
Rezalna roka je bila lahko dolžine med 1.2m in 2.7m

baterijska lokomotiva in vagoni za sol iz leta 1900
vagoni so se nakladali ročno

"čevelj " iz kamene soli

rudnik soli Slanic

Trajanov kip v rudniku soli Slanic

otroška igrala v rudniku soli Slanic

rudnik soli Slanic

agregat v rudniku soli Slanic

ročno kopanje soli

kopanje soli nekdaj

Po ogledu rudnika pa sva si privoščila "Mici" oziroma romunske čevapčič ter lokalno pivo. Res so okusni! Ponoči je bila rahla nevihta, drugače pa mirno.

"Mici" ali romunski čevapčiči

14.dan 29.7.2025

Dan začneva v soncu in mimo Sinaie se povzpneva na višino 1800-1900m v Nacionalni park Bucegi. Vreme se je začelo slabšati, zato se tam nisva dolgo zadrževala. Le še ogled jezera Bucegi in že sva na poti naprej.

avto-sekular!:-) Manjkajo samo še drva!

cesta proti nacionalnem parku Bucegi

potrebno si je ogledati zanimivosti!:-)

ob cesti naletimo na čredo osličkov

jezero Bucegi

ena od redkih "lukenj" na romunskih cestah! Je pa velika!:-)

Parkirava v Sinaii nedaleč proč od gradu Peleș. Parkirišče je poznano po lisički, ki se redno sprehaja med avtomobili. In res se je sprehodila tudi danes.

Tukaj tudi prenočiva.

lisička na sprehodi po parkirišču

15. dan 30.7.2025

Zjutraj spet vidiva lisičko. In kasneje na parkirišču najdeva kokošjo nogo oziroma kar je ostalo od nje

lisičji zajtrk

Le kakšnih 15 minut hoje od parkirišča se nahaja grad Peles. Res eden lepših gradov, ki sem si jih ogledal do sedaj.

grad Peles

Grad Peleș (romunsko Castelul Peleș, je neo-renesančni grad v Karpatih v bližini mesta Sinaia v okrožju Prahova v Romuniji na srednjeveški poti, ki povezuje Transilvanijo in Vlaško, zgrajen med letoma 1873 in 1914. Slovesnost ob odprtju je bila leta 1883. Zgrajen je bil za kralja Karla I.

(več zanimivosti o gradu: link)

notranje dvorišče gradu Peles

glasbeni salon obnovljen leta 1905

Florentinska soba iz let 1906-1910 v italijanskem neo-renesančnem slogu

Mavrski salon iz leta 1980

Turški salon - dizajniran v delavnici Siegert na Dunaju iz leta 1873 je dobil Zlato medaljo na Svetovni razstavi na Dunaju

stopnišče

Kraljeva oblačilnica

Kraljeva zajtrkovalnica it leta 1906

čitalnica za goste

Grad Peleș

Kranj Karel I.

Ob vrnitvi na parkirišče naju za brisalci čaka prijazen dopis lastnika sosednjega avtodoma. Da je bil prisiljen parkirati tik poleg naju in v kolikor ne bova mogla odpeljati, naj pokličeva njegovo telefonsko številko in bo odmaknil svoj avtodom. Res prijazna gesta pravega avtodomarja!

Pohvalno!

Pot nadaljujeva skozi Brașov, kjer naju naliv odvrne od raziskovanja mesta. Zato se odpeljeva do Rașnova. Tu posije sonce, zato si privoščiva kavo v enem od lokalov. Pr sosednji mizi sedita dve slovenki, ki sta prišli na heavy metal festival "Rockstadt Extreme Fest 2025", ki poteka v bližini.

Rașnov

z vzpenjačo na grad Rașnov

Grad Rașnov

Z vzpenjačo se povzpneva še na grad Rașnov, nato pa na se odpeljeva na dnevni cilj kamp Campingul Vampirul v mestecu Bran.

pogled z gradu na mestece Rașnov

na poti lahko vidiva zelo različna počitniška vozila

16. dan 31.7.2025

V rahlo deževnem dnevu si ogledava grad Bran, poznanem kot Drakulov grad (čeprav je le ena izmed več lokacij, povezanih z legendo o Drakuli, tudi grad Poenari in grad v Hunedoari). Pogosto je napačno naveden kot dom naslovnega lika v romanu irskega pisatelja Brama Stokerja "Drakula".

(več o gradu Bran: link)

Grad Bran

park pred gradom Bran

grad Bran

hodnik

gotska soba

oblačilo tevtonskih vitezov

skrite stopnice

smer gibanja po gradu

oblačilo viteza Mihaela Pogumnega (1558-1601)

obramba gradu

Grad Bran

V gradu je tudi "muzej mučenja", v okolici pa manjša etno vasica.

Midva pa sva že na poti naprej proti Sovati, turistično zelo razvitem kraju. Nekaj podobnega kot je Portorož v Sloveniji.

dobrih 20 kilometrov povsem prenovljene ceste

Parkirava v privatnem kampu Perla Lacului, nato pa se odpraviva na ogled Sovate.

kamp Perla Lacului

Sovata

osvežitev za Tyro

kako je dobra voda!:-)

jezero Ursu v Sovati

odlično kosilo

Po kosilu se vrneva do avtodoma in si privoščiva kavico , nato pa popoldanski počitek!

17. dan 1.8.2025

Prvi avgustovski dan se odpeljeva v Sighișoaro, kjer se srečamo s Natašo in Tinetom. Tudi onadva potujeta po Romuniji, le da sta dodala zraven še Moldavijo. Skupaj se s kolesi odpeljemo v mesto na oglede, nato pa še na zasluženo pijačo. Večer veselo preživimo ob avtodomih.

Sighișoara

naša prevozna sredstva

"Prehod starih dam" in urno stolp na desni

Tine

mi trije v Sighișoari

grajski trg v Sighișoari

znamenito pokrito stopnišče v Sighișoari

osvežitev v Sighișoari

še en zanimiv avtodom

18. dan 2.8.2025

Potovanje po Romuniji sedaj nadaljujeva v prijetni družbi. Z Natašo in Tinetom smo se dogovorili, da kakšen dan potujemo skupaj. in današnji cilj je znamenita ovinkasta cesta preko prelaza Transfăgărășan

Transfăgărășan ali DN7C, je asfaltirana gorska cesta, ki prečka južni del Karpatov v Romuniji. Je druga najvišja asfaltirana cesta v državi po Transalpini. Začne se blizu vasi Bascov v bližini Piteștija in je dolga 90 kilometrov in prečka prelaz med najvišjima vrhovoma v državi, Moldoveanu in Negoiu. Cesta, zgrajena v zgodnjih 1970-ih letih kot strateška vojaška pot, povezuje zgodovinski regiji Transilvanijo in Vlaško. (več o tej cesti: link)

smer: Transfăgărășan

malce pavze ob poti

nismo bili pa edini avtodmarji

tudi s kolesom se da !

pogled nazaj proti severu

čudovit razgled na znamenito cesto

tunel na vrhu Transfăgărășana

Cesta je precej obiskana, zato smo pred vrhom tudi kakšne pol ure čakali v koloni. Na vrhu je bilo parkirišče zasedeno do zadnjega kotička, zato smo se skozi tunel začeli spuščati na drugo stran proti jezeru Vidrari.

pogled na južno stran

zanimivi obiskovalci

jezero Vidraru

Romunija je poznana po veliki populaciji medvedov. In že pred potovanjem sva na internetu prebrala, da so v tem okolišu medvede videli ob cesti. In ko smo že skoraj obupali, so se prikazali. Seveda smo jih z veseljem opazovali, v spominu pa nam je bil italijanski motorist, ki je kakšen teden prej medvede hranil, nato pa ga je "medo" "pospravil"! zato jim nismo hodili prav blizu.

V Căpățânenii Ungureni si ogledamo še en "muzej", ki je posvečen grofu Drakuli, nato pa v kraju Burluși poiščemo kamp Dragoske. Odlična večerja in nato večerni čvek. :-)

grof Drakula

pokrivalo grofa Drakule

tu in tam se še vedno lahko vidi cigane s konjsko vprego in vozom

še vedno se mi cedijo sline

19. dan 3.8.2025

Do naslednje postaje Narodnega muzejskega kompleksa Astra pri mestu Sibiu se kar navozimo. In zato nam še toliko bolj paše hoja in ogled tega "Etno" muzeja.

Narodni muzej Astra

mlini za žita

značilna lesena vrata na dvorišča

različne preše za vina

značilne sobe

jezero Dumbrava

značilni vodnjak

peč za keramiko

obnavljanje značilnih streh iz slame

V bližnjem parku si najdemo čudovito mesto za večerjo in prenočevanje. Kakor tudi precej ostalih avtodomarjev.

20. dan 4.8.2025

Dan začnemo z obnovitvijo zalog v bližnjem Lidlu, nato pa se odpeljemo mimo Sibiu do mesta Sebeș, kjer se nahaja Rapa Rosie, kot se imenuje romunski mini Grand canyon. S težavo ga najdemo, nato pa nas ujame dež. Pred avtodomi počakamo da dež preneha, nato pa si peš po zelo gladki poti ogledamo t geološki fenomen. Zanimivo.

Rapa Rosie od daleč

tudi dež nam nič ne more

Rapa Rosie

zanimiv pokrov motorja - zemljevid Romunije

Prenočimo v kampu La Foisor v Turdi.

21. dan 5.8.2025

V neposredni bližini Turde se nahaja še en rudnik soli, imenovan Salina Turda. Verjetno je od vseh v Romuniji najbolj poznan, saj je na precej reklamiran na družbenih omrežjih. Pa si ga gremo ogledat.

vhod v rudnik Salina Turda

rudnik Salina Turda

vrtiljak v rudniku Salina Turda

biljard v rudniku Salina Turda

Iz rudnika s prijetnimi temperaturami se vrnemo v vročo realnost. In zato se odpeljemo na drugo stran Turde, na ogled soteske Cheile Turzii .

Cheile Turzii

Nataša in Tine

sprehod po soteski Cheile Turzii

Kürtőskalács

Kürtőskalács

Ob vrnitvi si privoščimo še značilno romunsko sladico - kurtoš kolač (Kürtőskalács) ali po slovensko "cimetov zvitek". Zelo dober.

Odločimo se, da prespimo kar na parkirišču pred sotesko. Jutri pa naprej.

malo meditacije

22.dan 6.8.2025

Dan je bil namenjen bolj premikanju kot ogledom. Tako smo v Aiudu v Lidlu obnovili zaloge, nato pa smo se skozi Sebeș odpeljali proti naslednji zelo zanimivi gorski cesti - Transalpini. Vmes smo se še ustavili v Amonte camping Transalpina, kjer je bil Tine "Masterchef". Tu smo tudi prenočili.

"Masterchef Tine"

23. dan 7.8.2025

Pot nadaljujemo v smeri Transalpine. Vmes se ustavimo še pri smučišču Transalpina Voineasa. tu smo si ob smučišču malo pretegnili noge in z Natašo sva našla dva kar precejšnja "jurčka". Sta končala v odlični gobovi juhi.

cesta proti Transalpini

Transalpina je med motoristi zelo priljubljena

jezero Oașa

proti Transalpini

"Jurček"

jaz v okusni družbi

Pred sedlom Transalpina parkiramo na razglednem in rahlo vetrovnem mestu, kjer tudi prespimo.

24. dan 8.8.2025

Nadaljujemo našo pot proti vrhu Transalpine, na 2145 metrih nadmorske višine. Lepo vreme in čudoviti razgledi po okolici.

proti sedlu Transalpina

naš današnji "kamp"

pogled proti okolici

vrh Transalpine 2145 m

Z vrha Transalpine se spustimo mimo turističnega naselja Rânca, ki je v tem času bolj mesto duhov, naprej proti dolini. Nataša in Tine se odpeljeta naprej proti domu, midva pa se ustaviva v bližini mesteca Răchiți v kampu Aprilia, kjer prespiva.

25. dan 9.8.2025

Po zelo ovinkasti cesti se mimo Pecinișca že odpeljeva v smeri doma. Pri Timișoari zaman iščeva kamp, saj sva v "garmina" vnesla napačne koordinate. Najin cilj je skoraj 36 kilometrov v povsem drugi smeri. Kljub temu ga uspeva najti in parkirava v idiličnem kampu "Luna". Nahaja se sredi (takrat) požetih njiv ob treh ribnikih, na otočku z vrbami žalujkami.

kamp Luna v bližini Timisoare

Tyra takoj najde družbo. Psička Bela, pasme Cane Corso, stara dva meseca!

Predjed

Poleg predjedi, ki sva jo dobila , ne da bi jo naročila, je bila hrana fenomenalna. Osebje , ki je delovna sila v tem kampu je po rodu iz Bangladeša. Tako natakarji kot kuhar. In to se je poznalo tudi pri hrani.

Fenomenalno!

večer v kampu Luna

26. dan 10.8.2025

Zjutraj naju preseneti kavica, ki jo pred avtodom dobimo vsi gosti kampa. In ker imava še dovolj "dopusta" se odločiva, da bova tu uživala še en dan. Pa tudi v senci vrb je vročino lažje prenašati kot na cesti. Res je pa vroče kot v peklu. Čez dan termometer namreč pokaže 37 stopinj Celzija. Torej dan počitka!

jutranja kavica

Po včerajšnjem odličnem kosilu, si ga danes spet privoščiva. Tokrat " Ptiček v gnezdu"! Piščanec, pečen s hruškami in pomarančami, serviran v "gnezdu" iz vrb žalujk. Izvrstno!

"Ptiček v gnezdu"

večerni pogled

27. dan 11.8.2025

Sedaj pa je res čas, da greva proti domu. Mimo Szegeda v smeri proti Budimpešti! V Kecskemétu morava zaradi zastojev zapeljati na lokalno cesto. Do Siofoka naju na cestnih luknjah dobro pretrese.

zadnji pogled proti kampu

Ob Blatnem jezeru poiščeva kamp in se še okopava v jezeru. Neprepričljivo! Če tudi nikoli več ne vidim Blatnega jezera, ga ne bom pogrešal.

večer ob Blatnem jezeru

28. dan 12.8.2025

Zadnji dan potovanja. Mimo Lendave, Maribora, Celja in Ljubljane se vrneva domov. Skupaj 5137 kilometrov.

Romunija naju je zelo presenetila. V pozitivnem smislu. Ceste odlične, ljudje prijazni, vsekakor pa varno. Povsod bi upal prespati "na divje". Le v delti Donave, ob Črnemu morju in Bukarešti je bilo kar prevroče. Vsekakor bi se še enkrat vrnila tja in si pogledala vse tisto, kar si sedaj nisva mogla.

MŠ, 31.8.2025

Čukov blog

nedelja, 31. avgust 2025

ROMUNIJA 2025

Biserica Nașterea Maicii Domnului

Biserica Greco-Catolică Săpânța

Constanța - široki bulevarji in...

Vila Mihail C. Sutzu v Constanți

hotel Palace v Constanți

Doprsni kip pesnika Mihaia Eminescuja v Constanti

Vlad III. Drakula

spomenik "Arc în Timp" ali "Lok v času"

vrtovi Cismiglu

Grad Peleș

Kürtőskalács

Kürtőskalács

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Skupno število ogledov strani