Nizozemska, Belgija in Luxemburg - april in maj 2019
Nizozemska, Belgija in Luxemburg - april in maj 2019
21.4.2019 Nizozemska je bila v planu že za lanskoletne prvomajske praznike, pa je takrat padla v vodo. malo zares in malo v prenesenem pomenu, saj je bilo vreme precej slabše kot sva ga bila deležna letos. Na pot sva se odpravila na Velikonočno nedeljo po prazničnem zajtrku še malo utrujena, saj sva bila prejšnji večer na prijateljevi 50. letnici. Tako sva z psičko Dino 21.4.2019 odavtodomala v smeri Münchna. Prvi cilj je bil ogled koncentracijskega taborišča Dachau. Parkirišče je blizu vhoda 48.266100 11.469340
Še vsa pod vtisom zgodovinskih dogodkov v Dachau se odpeljeva proti še enemu kraju , ki je pomemben v zgodovini nacistične Nemčije. to je Nürenberg. V novejši zgodovini je znan predvsem po ogromnih nacističnih zborovanjih na Zeppelinfeldu , po vojni pa so v njem sodili vojnim zločincem.
Nürnberg je imel velik pomen v nacistični Nemčiji. Zaradi pomembnosti mesta v Svetem rimskem cesarstvu in njegovega položaja v središču Nemčije je nacistična stranka izbrala mesto za velike shode svoje stranke – nürnberški mitingi. Zborovanja so bila leta 1927, 1929 in vsako leto od 1933 do 1938. Po vzponu Adolfa Hitlerja na oblast leta 1933 so nürnberški mitingi postali velik nacistični propagandni dogodek, središče nacističnih idealov. Miting je leta 1934 posnela Leni Riefenstahl kot propagandni film, imenovan Triumph des Willens (Triumf volje). Na mitingu leta 1935 je Hitler izrecno odredil sklic rajhstaga v Nürnbergu, da je uveljavil antisemitske nürnberške zakone, ki so preklicali nemško državljanstvo vsem Judom in drugim Nearijcem. Številni prostori so bili zgrajeni izključno za ta namen, nekateri niso bili dokončani. Danes je v mestu še vedno mogoče videti številne primere nacistične arhitekture. Mesto je bil tudi dom nacističnega propagandista Juliusa Streicherja, izdajatelja časopisa Der Stürmer. Med drugo svetovno vojno je bil Nürnberg sedež XIII. vojaškega okrožja (Wehrkreis) in pomembno mesto za vojaško industrijo, izdelovali so tudi letala, podmornice in motorje za tanke. Tukaj je bila tudi podružnica koncentracijskega taborišča Flossenburg. Razširjeno je bilo suženjsko delo. Mesto je bilo močno poškodovano pri strateškem bombardiranju zavezniških letal od leta 1943 do 1945. 29. marca 1944 je imel RAF svoje najtežje izgube pri bombardiranju Nemčije. Od več kot 700 letal so jih 106 sestrelili ali so padli na poti domov v svoja oporišča, več kot 700 moških so pogrešali, kar 545 je umrlo. Več kot 160 je postalo vojnih ujetnikov. [8] 2. januarja 1945 sta srednjeveško mestno jedro sistematično bombardirali kraljevo vojno letalstvo in vojno letalstvo kopenske vojske Združenih držav Amerike. Približno 90 odstotkov mesta je bilo uničeno v samo eni uri, 1800 prebivalcev ubitih in približno 100.000 razseljenih. Februarja 1945 so bili dodatni napadi. Nürnberg je bilo močno utrjeno mesto, ki je kapituliralo po hudi bitki, ki je trajala od 17. do 21. aprila 1945, ko so se pehotne divizije borile od hiše do hiše in ulico za ulico, kar je povzročilo dodatno opustošenje že tako uničenih zgradb. Kljub temu hudemu uničenju so mesto po vojni obnovili v približno predvojnem videzu skupaj z nekaterimi srednjeveškimi zgradbami. [9] Več kot polovica zgodovinskega središča in predvsem severovzhodna polovica starega cesarskega svobodnega mesta sta bili izgubljeni za vedno.
Med letoma 1945 in 1946 so nemške častnike, ki so sodelovali pri vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu, postavili pred mednarodno sodišče in začeli so se nürnberški procesi. Sovjetska zveza je želela, da bi bilo sojenje v Berlinu, vendar je bil izbran Nürnberg zaradi posebnih razlogov:
v mestu so bili mitingi nacistične stranke, v njem bili sprejeti zakoni, ki so Judom odvzeli državljanstvo. Imelo je simbolen pomen, zaradi česar je kraj nacistične smrti;
pravosodna palača je bila prostorna in večinoma nepoškodovana (ena redkih, ki je ostala v glavnem nedotaknjena kljub obsežnim bombardiranjem). Že tako veliko sodno dvorano je bilo razmeroma enostavno razširiti z odstranitvijo stene na nasprotnem koncu klopi, s čimer so vključili sosednjo sobo. Velik zapor je tudi del kompleksa;
kot kompromis je bilo dogovorjeno, da bo Berlin postal stalni sedež Mednarodnega vojaškega sodišča in da bo prvo sojenje (več je bilo načrtovanih) potekalo v Nürnbergu. Zaradi hladne vojne poznejših sojenj ni bilo.
Vir: Wikipedija
No, midva sva bila že precej utrujena, zato sva si s pomočjo aplikacije Park4night izbrala mesto za prenočitev. Mirno makadamsko parkirišče na robu gozda, odmaknjeno od vsega. Priporočam! 49.362701 11.140200
Pred spanjem še malo sprehoda po bližnjem gozdu in popadala sva v posteljo.
Do tukaj: 572 km
22.4.2019
Po jutranjem uživanju v miru in tišini sva spet na avtocesti. Mimo Würzburga, Frankfurta in Külna proti Arnhemu.
Pa sva bila že skoraj v Aachnu, ko sva opazila, da naju je "helga" speljala po napačni avtocesti. Sva naredila kakšnih 70 kilometrov preveč, zato pa lahko opazovala velike odprte kope rudnikov premoga.
Malo naprej pa smo že stali v koloni. Razvrščanje levo in desno na avtocestah v Nemčiji razumejo malo drugače kot pri nas. Žal pa je bila kolona posledica nesrečnega motorista, ki naju je maloprej prehitel.
Gasilci in policija so z vozili sicer zakrili direkten pogled, se je pa vseeno videlo, da je telo pokrito!!! Motor tega nesrečnega motorista se je ustavil šele kakšnih 300 metrov naprej. Počasi torej ni šlo!
Še vedno pod vplivom tega dogodka prispeva na Nizozemsko, najin prvi cilj pa je Arnhem. Parkirava kakšna 2 kilometra od centra na tlakovanem parkirišču. 51.971347 5.932683 V neposredni bližini je Lidl, tako da za preskrbo ni problemov. Skočiva na kolo, pripneva pasjo prikolico, naloživa najino Dino in veselo v mesto.
Pred muzejem "Airborne at the bridge" Bitka za Arnhem v septembru 1944 je bila največja zračno-desantna operacija v II.Svetovni vojni in je bila del operacije "Market Garden". Cilj te operacije je bilo zavzetje pomembnih mostov in omogočanje napredovanja zavezniških enot. Muzej "Airborne at the bridge" govori o tem!
Malo se zapeljeva po mestu, nato pa v mestni park Zypendal, kjer lahko uživava ob pogledih na jezera, vodomete... Pravi užitek.
Še kozarec vina zvečer pred avtodomom in drugi dan je za nama.
do tukaj: 1277 km
23.4..2019
Izkoristila sva bližino Lidla in si za zajtrk privoščila tople štručke. Nato pa kar takoj po ogledih. Zelo naju je pritegnil "Nederlands Openluchtmuseum - Nizozemski muzej na prostem"www.openluchtmuseum.nl 52.00928 5.90516. V njem je prikazano življenje na Nizozemskem skozi zgodovino. Mlini na veter, življenje na tedanjih kmetijah, bolnišnica iz tistih časov...Vsega po malo. Se pa lahko v tem tematskem parku družine zadržijo tudi po cel dan. Vstopnina je 19€ na osebo, parkiranje pa 6€ in se plača na glavni blagajni.
Po parku se lahko sprehodite ali pa vas zapelje brezplačni tramvaj
Zdravstveni center Zeleni križ
Nekoč je vozila po cestah, danes je na ogled
V sprednjem delu so bivalni prostori, zraven pa se drži gospodarsko poslopje
Notranjost iz leta 1927
Mlin na konjski pogon
Mlini na veter
Še ena značilnost Nizozemske - dvižni most
To pa je postelja!:-) Zgleda kot da bi bili zelo nizke rasti in bi spali v omari. V starih časih so spali v sedečem položaju, zato so potrebovali manjše postelje.
Več o Muzeju na prostem TUKAJ! Naslednja moja postaja (Vanja in Dina sta šle raje na sprehod po okolici) je bil "Arnhem Oorlogsmuseum 40-45 - Vojni muzej 40-45" 52.269 5.87204 Muzej je v privatni lasti in v njem lahko vidimo kar precej starega orožja, dokumentov in fotografij, pa tudi nekaj dioram iz vojnih časov.
Vstopnina je 9€ na osebo, muzej pa je odprt od 10.00 do 17.00 ure. Po ogledu muzeja sva se odpeljala v prekrasno malo mestece Elburg. Parkira se lahko na velikem in urejenem parkirišču pred samim mestom 52.44624 5.83729, težava je lahko le v tistih dneh, ko je tam tržnica. Je pa na drugi strani Elburga tudi kamp, vendar psi tam niso dovoljeni. 52.45574 5.82023 Prav tako je v Elburgu pza 52.45882 5.81554 in pa malo parkirišče nasproti vhoda v kamp 52.45651 5.82084 S kolesi sva se odpeljala na ogled mesteca, a sva hitro ugotovila, da je tako majhno, da ga z lahkoto predelaš peš.
Vhod v Elburg
Kot večino mest in vasi je obdan z vodnimi kanali
Majhne in zelo urejene hiše
Le prebivalci so malo čudni:-)
Glavni trg
Najprej sva mislila , da bova tu prespala, nato pa sva načrte spremenila in se odpeljala malo naprej v Giethorn. Parkirala sva na travnatem pza-ju 52.72122 6.07416 zraven t.i. Nizozemskih Benetk. Cena je bila 11€ (brez elektrike).
Pza ima tako sanitarije kot tudi izpuste za sivo vodo in wc, pa tudi svežo vodo lahko natočiš. Kartico za vstop v sanitarije dobiš na avtomatu, kjer tudi plačaš pza. Sta pa v bližini še dva pza-ja, če bi bil ta zaseden. Večerni sprehod in kozarec vina in popadala sva v posteljo. do tukaj: 1485km 24.4.2019 Zbudimo se v lep dan in kmalu sva na kolesih. Kakšnih 5 kilometrov od pza-ja je prekrasna vasica Giethorn ali "mestece na vodi". Pot naju pelje najprej mimo prekrasnih in urejenih hiš, kjer bi se z lahkoto naselil.:-)
O Giethornu pa slike povejo vse! Spet pa je potrebno biti tam zgodaj, saj "poševnooki" v trumah oblegajo vse malo bolj znane lokacije. Človek jih ima hitro vrh glave.
Najina naslednja postaja je bil Oplov muzej nedaleč od mesta Sneek. Žal je odprt samo v popoldanskih urah, zato sva šla lahko z dolgim nosom naprej v čudovito vasico Hinderloopen. Ker mesto leži ob obali ni čudno, da je tam precej srferjev in kajtarjev. Parkira se lahko pred vasjo, le spati se tam ne sme. 52.936642 5.404102 Je pa v bližini tudi kamp.
Povsod kanali
Pred protestantsko cerkvijo so pokopani nekateri vojaki Commonvealtha, ki so tu padli med 2.svetovno vojno
Notranjost protestantske cerkve v Hinderloopu
Je moral biti pa res velik jelen:-)
Iz pokrajine Frizija se po dolgem nasipu odpeljeva v pokrajino Severna Holandija. Natančneje v mestece Einkhuizen.
Zapornice čez železniško progo so tudi na kolesarski stezi
Precej kmetij ima ob hišah lastne vetrnice
Avtocesta po nasipu
V Friziji pa so ob cestah tudi že polja tulipanov. Seveda , če ste tam v primernem času.
V Einkhuiznu parkirava v kamp Einkhuizer Zand 52.709750 5.295350 Kamp je zelo urejen, parcele so travnate z vodo in elektriko, sanitarijami ter ostalo infrastrukturo. 11€/osebo Od tam pa s kolesi v mestece, ki je le kakšnih 5 minut peš od kampa. Mestece je res čudovito. Imajo pa tudi muzej ladij v steklenicah, a sva bila žal prepozna.
Muzej ladij v steklenicah
Stolp Drommedaris
Stolp Drommedaris
Enkhiuzen camp
V Einkhuiznu je pza tudi v marini 52.698272 5.289961, kako je pa tam z elektriko in sanitarijami pa ne vem. Do tukaj : 1680km
25.4.2019
Nedaleč od Einkhuizna se nahaja mestece Edam. Parkirava na parkirišču blizu centra 52.51296 5.06002 Mestece Edam je znano po siru, zato si lahko ogledava "sirni trg" , a ker ni bil tržni dan je bila tam odprta le trgovina s sirom. Je bil pa kolesarski krog po mestu prav zanimiv.
Zanimiv način kako zmanjšati hitrost na mestnih cestah
Dvižni most
Kanali v Edamu
Spet zapornice, ki jih je na Nizozemskem res veliko
Garaža za čolne...saj so čolni tukaj skoraj bolj uporabni kot avtomobili
Prostora je teh mestecih zelo malo. Zato so se v Edamu znašli in čez kanal naredili nekakšno streho in pridobili prostor
Ena od mnogih trgovin s sirom
Siri, siri in siri
Zraven pa paše tudi dobro vino
"Sirni trg" z vago
Cokle - še ena značilnost Nizozemske
Stiskalnica hlebčkov
Vaga sira
Na poti nazaj k avtodomu pa sva v kanalu ob cesti naletela tudi na gnezdo nekakšnih rac s štirimi mladiči, za katere pa sta neumorna starša ves čas lepo skrbela. Najina prisotnost jih ni prav nič motila. Na poti do Amsterdama sva si na hitro ogledala še Naarden, ki pa naju ni ravno presunil . Razen zanimive zvezdaste oblike in dvojnim kanalom okoli mesta ni bilo kaj prida zanimivega.
Zanimiva oblika Naardena
Ozke ulice v Naardenu
Prvič sem videl avto s sončnimi celicami na strehi!
Najina naslednja postaja pa je bil kamp Gaaspeer Amsterdamu. 52.31252 4.98954 Eden od razlogov , da sva se odločila za obisk Amsterdama v tem času je bil tudi vsakoletni "Konigsdag" ali "Kraljevi rojstni dan". Vsako leto se v Amsterdam valijo množice domačinov in turistov, zato sva kamp rezervirala že vnaprej. Še sreča, saj so tisti brez rezervacij ostajali pred vrati kampov in pza-jev. Vse je bilo zasedeno.
Kolona čakajočih brez rezervacije
Kraljevi rojstni dan je v zadnjih nekaj desetletjih postal najbolj priljubljena vsakoletna prireditev na Nizozemskem, zlasti v Amsterdamu. Ljudje na ulicah so oblečeni v oranžna oblačila. Nekateri imajo velike oranžne lasulje, drugi oranžne majice, pravi navdušenci pa se sprehajajo naokoli z oranžno pobarvanimi obrazi.
Utrinek kraljevega dne 2019
Zakaj prav oranžna
Razlog za oranžno barvo je priimek kraljevske družine Van Oranje-Nassau: »oranje« v nizozemščini pomeni »oranžna«. Nizozemski državni praznik je podoben karnevalu, novemu letu, velikanskemu bolšjemu trgu in dnevu državnosti hkrati. To je tudi edini dan poleg pomembnih nogometnih tekem državne reprezentance, ko se Nizozemci oblečejo v oranžna oblačila.
Praznovanje po vsej državi
Slavnostne dogodke pripravijo povsod po državi, od najmanjših vasi do največjih mest. In povsod so glavne značilnosti zabave enake: koncerti in nastopi, ki so v manjših krajih nekoliko skromnejši, v večjih pa zelo odmevni. V največjih mestih organizirajo velikanske koncerte na prostem za več deset tisoč ljudi. Najzanimivejši pa ostajajo bolšji trgi, na katerih ljudje prodajajo svoje stvari. Trenutno rojstni dan praznujejo 27. aprila.
Kaj pa kralj?
Na kraljev dan kraljeva družina ponavadi obišče dve mesti ali vasi. Paradira po ulicah, polnih ljudi, krajevna društva in otroci pripravijo zanje posebne predstave, nato pa se tudi člani kraljeve družine udeležijo različnih zabavnih iger. Trenutni kralj, še zlasti v primerjavi s prejšnjo kraljico, se zelo rad udeležuje manj formalnih dogodkov, koncertov, se vključuje v občinstvo in podobno.
Kako dolga je tradicija praznovanja kraljičinega oz. kraljevega dne?
Tradicija praznovanja sega že v leto 1885, ko so sicer praznovali dan kraljice, od leta 2014 pa so ga zaradi nasledstva nizozemskega kralja preimenovali v kraljevega. Zanimivo je, da predhodna kraljica Beatrix ni imela rojstnega dneva aprila, temveč januarja – datum 30. aprila so se odločili obdržati zato, ker je januarja prehladno za praznovanja. vir: https://www.lingula.si/ Do tukaj: 1789 km 26.4.2019 Le kakšnih 300m od kampa je zadnja (ali pa prva) postaja metroja, ki naju je v kakšnih 15 minutah pripeljal (linija 53) direktno v center Amsterdama na glavno postajo Amsterdam Centraal. Dina je medtem mirno spala v avtodomu. Ker sva za Amsterdam namenila dva dneva sva se po mestu odpravila kar peš. Saj tako vidiš tudi največ. Seveda sva zavila na Blumen market, kjer je ogromno predvsem tulipanov. Pa potem na Albert Cuyp market, ki je nekakšna tržnica z vsem mogočim. Od blaga, sirov, zelenjave, raznorazne šare...S posebnim veseljem pa sva šla v Heineken Expirience. To je prva polnilnica piva Heineken, ki je sedaj spremenjena v Heineken muzej. Tega se pa v Amsterdamu ne sme izpustiti.
Amsterdam Centraal
Nizozemci so res kolesarski narod
Kolesarjenje v cvetju
Royal palace v Amsterdamu
Tulipani v vseh mogočih barvah
Siri in spet siri
Nizozemska narodna noša
Prva pivovarna Heineken , sedaj muzej
Albert Cuyp market
Moji dve :-)
Z metrojem sva se vrnila v kamp in preostanek dneva uživala v pasji družbi.
27.4.2019
Ponoči je deževalo, zato sva bila zelo dobre volje ker je bilo zjutraj samo oblačno. Dežnike v nahrbtnik in "Konigsdag" prihajava. Spet metro in v center. Povsod so vidne oranžne barve in množica ljudi. Povsod je tudi zabava in ogromno smeti. Tudi še od prejšnjega dne.
Če bi kdo "kavo":-)
Oranžna je nova črna!
Tega se itak nihče ne drži!:-)
Rdeča četrt
Stranke so od vsepovsod
To veselo družbo sva kasneje srečala v bistveno drugačnem stanju kot na tej sliki:-)
28.4.2019,
Po mestni gneči sva si zaželela kaj manj napornega. Sledil je premik v mesto Lisse v arboretum Keukenhof. Nizozemci ga oglašujejo kot Najlepši spomladanski park na svetu. In to res ni daleč od resnice. In ker tulipani najlepše cvetijo od konca marca do nekje sredine maja je tudi park vredno takrat obiskati. To vedo trume turistov, ki se v teh dneh valijo tja. Pa je za parkiranje vzorno urejeno. Midva sva bila kar zgodna in sva lahko parkirala prav blizu vhoda. 52.27300 4.54327 Vstopnina je 17€ na osebo in še 6€ za parkirnino. Arboretum Keukenhof je res vreden ogleda.
"Mini" kot dekoracija
le kaj vse je imel "hrošč" pod pokrovom
Poseben paviljon pa je bil namenjen orhidejam!
Najina naslednja postaja je bil "Muzej vesoljske zgodovine - Space expo". Ker pa to Vanje ne zanima ravno najbolj, sem si šel ogledat kar sam. In res za nekoga , ki ga to ne zanima ...škoda časa. Meni pa je bilo zelo zanimivo.
Naša naslednja postaja pa je bil Scheveningen, eno od osmih predelov mesta Haag. Je moderen turističen predel s hoteli, dolgo peščeno plažo, svetilnikom...Poznan pa je tudi po sedežu mednarodnega sodišča. ki je sodilo vojnim zločincem s področja bivše Jugoslavije. Parkirala sva na obračališču tramvajev kjer je tudi dovolj prostora za turistične avtobuse. Pa še plaža je blizu. 52.11632 4.28918
Najina Dina
Igra z valovi
Grand Hotel Amrath
Mednarodno sodišče za vojne zločine
Tudi tako se lahko vozijo otroci
Ob vrnitvi k avtodomu sva srečala tudi prve Slovence. Ravno tako z avtodomom. Malo smo počvekali, ker pa se je nad Haagom precej pooblačilo, sva se odpravila proti Rotterdamu. Prespala bova nekje ob vhodu v rotterdamski zaliv. Na parkirišču 51.97941 4.11774 pa nisva bila sama. Kar nekaj avtodomov je prespalo tam.
Večerni sprehod po dolgem pomolu ob vhodu v Rotterdamski zaliv in uživanje ob večernem soncu pa je prinesel še eno presenečenje. Prav tu je "Atlanticwall museum", oziroma kar je ostalo od znamenitega nemškega obrambnega sistema "Atlantski zid".
Ladijski promet je v Rotterdamu zelo živahen
Do tukaj: 1930 km 29.4.2019 Sončno jutro in jutranji sprehod po bližnji okolici. Seveda me je najbolj zanimal "Atlantski zid" oz. Trdnjava 1881, kakor se sedaj imenuje. V časih 2. svetovne vojne je bilo v tej trdnjavi nameščeno okoli 300 nemških vojakov. Opremljeni so bili z takrat najboljšimi topovi, ki so lahko streljali do 8000 m daleč. Po vojni jo je uporabljala Nizozemska vojska, po koncu "hladne vojne" pa so trdnjavo opustili in je sedaj muzej.
Kupole topov na vrhu trdnjave 1881
Notranjost Trdnjave 1881
Notranjost Trdnjave 1881
Nemška stražarnica
Naslednja postaja je bližnji Rotterdam. Parkirava kar na postajališču turističnih avtobusov poleg stolpa Euromast. 51.9059 4.46619 Jutranja ura se nama je obrestovala, saj sva bila med prvimi obiskovalci stolpa. Vstopnina za dva je bila 17.00€. Stolp Euromast je najvišja stavba na Nizozemskem in seže kar 185 metrov visoko. Najprej se pelješ z notranjim dvigalom do razgledne ploščadi, nato pa še z zunanjim dvigalom z steklenimi stenami skoraj do vrha. Kabina dvigala se nato vrti okoli osi in tako vidimo krasno panoramo Rotterdama.
Panorama Rotterdama
Panorama Rotterdama
Panorama Rotterdama
V stolpu Euromast si lahko za približno 420€ na noč privoščite spanje v apartmaju na razgledni ploščadi. Poleg prekrasnega razgleda pa dobite tudi steklenico šampanjca.
Privoščite si lahko tudi kakšno pomorsko turo z "amfibijskim avtobusom"!:-)
Tako pa v Rotterdamu (verjamem, da tudi drugod po Nizozemski)poskrbijo, da kolesarji niso ogroženi. Ker je ulica trenutno v obnovi se morajo kolesarji voziti po delu, ki je normalno namenjen tramvaju. Da bi preprečili padce če bi kolesarji zapeljali v špranjo tračnic so med obnovo v te špranje nabasali vrvi. Lep zgled!
Lep stanovanjski blok v središču Rotterdama
Še ena znamenitost Rotterdama - "Kockaste hiše"
Kockaste hiše ali Kubic hauses
Kockaste hiše ali Kubic hauses
Notranjost "Kubic hauses"
Notranjost "Kubic hauses"
Notranjost "Kubic hauses"
Notranjost "Kubic hauses" - stopnice so precej strme
Ni čebelji panj pač pa poštni nabiralnik
Skozi Rotterdam je leta 2010 potekala trasa "Le Tour de France"
Odpeljala sva še eno kolesarsko po mestu in že sva na poti v Kinderdijk. Področje poznano po mlinih na veter. Parkirava na pza 51.86030 4.6568 in spet kolesarimo. Do Kinderdijka po lepi kolesarski cesti.
Ogled Kinderdijka je možen tudi s kolesi
Lepo v vrsti
Tako se je živelo v mlinih
"Mlinska strojnica"
Tako pa deluje mlin
Tako se je živelo v mlinih
Tako se je živelo v mlinih
Tako se je živelo v mlinih
Tako se je živelo v mlinih
Kinderdijk si lahko ogledava s kolesom. In ni se nama potrebno vračati k vhodu ampak odkolesariva kar naprej po prekrasno urejenih asfaltiranih kolesarskih poteh. V pomoč nama je seveda "google map" in kmalu sva pri avtodomu. Po povsem drugi poti. Ker nama po kosilu je ostalo še nekaj časa sem se lotil popravila zadnje luči pri ADju. Delovala je zavorna luč, pozicijska pa ne. In popravilo sem opravil tako temeljito, da sedaj ni delala niti zavorna luč. Kljub temu pa nama je večerni sprehod prav res godil, saj sva precej ur za volanom. Do tukaj: 1995 km 30.4.2019 Po zajtrku se odpeljeva proti Antverpnu v Belgiji. Jutranja gužva na cesti in običajni zastoji. Parkirava ob cesti 51.21356 4.3805 in spet na kolo. Tokrat je vreme malo slabše , vendar ne dežuje. Kakšne 3 kilometre in že sva na trajektu čez reko Schelt. Reka je dolga 350 kilometrov in izvira v Franciji in teče skozi Belgijo, v morje pa se izliva na Nizozemskem. Trajekt je brezplačen in v nekaj minutah sva na nasprotni strani, kjer je center Antverpna.
Spomenik Antoon-u van Dyke znamenitemu baročnemu slikarju, ki je živel med leti 1599 in 1641
rojstna hiša P.P. Rubensa
Amsterdam pa je poznan tudi kot rojstno mesto znamenitega slikarja Petra Paula Rubensa (1577 - 1640), a hišo sva si vseeno ogledala le od zunaj. No, Antverpen nama ni ravno sedel v srce, zato sva se s trajektom vrnila proti ADju. In že sva na poti v Bruselj. Ceste v Belgiji so slabše kot na Nizozemskem. A neznosna gužva, v katero sva padla v Bruslju pa odtehta vse do sedaj. Na vseh koncih se razkopava, to pa povzroči kolone in slabo voljo. Pa vsaka najmanjša ulica ima svoj semafor, ki še dodatno povzroča kaos. Končno nama je uspelo najti parkirišče in to v deli mesta , ki ga imenujejo Stalingrad. 50.839861 4.340685 Od tu je po Bulevarju Mourica Lemonniera najhitrejša peš pot do centra Bruslja. Je pa to ravno del kjer prevladuje arabski živelj.
Boulevar Mourica Lemonniera
Cerkev Sv. Nikolaja
V centru je zanimiva cerkev Sv. Nikolaja, ki je zgrajena zavito v levo, vendar se to od zunaj ne vidi.
Cerkev Sv. Nikolaja - zavita cerkev
Oltar cerkve Sv. Nikolaja
Precej realistične jaslice v cerkvi Sv. Nikolaja
Še ena značilnost Bruslja pa so čokoladnice. Teh je res veliko in tudi njihova ponudba je zelo zanimiva. In tudi naju je premamila.
Orodje iz čokolade. Le kdo ne bi bil mehanik:-)
Glavni trg
Glavni trg v Bruslju. Pozlačeno okrasje hiš!
Med značilnosti Bruslja spada Janneke-Pis, punčka , ki lula, in jo nekateri smatrajo kot sesrto bolj znanega fantka , ki lula - Maneken-Pis.
Janneke-Pis
Za vsakega nekaj in zame...de Biertempel
de Biertempel
de Biertempel
Galeria Agora shopping center
Ko sem v izložbi videl uro za 52500€ sem si rekel: To je ura , ki je nujno potrebna za vsakega spodobnega evropejca! HAHAHA
Bruseljski vafli z raznoraznimi sadnimi oblogami
Manneken-Pis - fantek, ki lula
Manneken-Pis je značilnost Bruslja. Kipec iz brona je visok 61 cm in prikazuje fantička, ki lula v vodnjak pod njim. Avtor originala je Hieronymus Duquesnoy starejši in je iz leta 1618. Današnjia replika pa je iz leta 1965. V centru si privoščiva še pivo in že sva spet v avtodomu in cestni gužvi. Cilj je ogled Atomiuma, največje znamenitosti Bruslja. Jasno sva zamudila in vse, kar nama ostane je ogled od zunaj. Je pa res fascinanten. Visok je 102 metra in je bil postavljen leta 1958 za Svetovno razstavo. Namen sva imela prespati v eni od okoliških ulic, pa je bilo povsod prepovedano. Naslednji dan je bila na bližnjem stadionu Heysel finalna nogometna tekma belgijskega pokala med Gentom in Mechelenom. (rezultat je bil 2:3). Tako sva našla primeren prostor v vasici Hamme. In sredi noči me je zbudilo rahlo praskanje nekje na avtodomu. Preklel sem vse mačke in ptiče, ki bi naju lahko motili, nato pa sem jih sklenil pregnati. In na moje začudenje praskanja niso povzročali mački ampak lokalni nepridiprav, ki mi je hotel z prtljažnika sneti kolo. On je šel v dir, jaz pa še ves presenečen v avtodom in sredi noči sva se odpeljala naprej v Waterloo, kjer je bil najin naslednji cilj. No, tam sva nato v miru prespala ostanek noči.
1.5.2019 Po "zanimivi" noči si ogledava Waterloo, kjer se je 18.6.1815 odvijala bitka med francoskimi silami pod vodstvom Napoleona Bonaparte na eni strani ter angleškimi silami pod vodstvom vojvode Wellingtona ter Prusije pod vodstvom maršala Bluecherja. Končalo se je s Napoleonovim porazom in koncem t.i. Napoleonovih vojn. (več: wikipedia)
Spomenik in muzej v Waterloo-ju
Lev na vrhu
Giljotina
Francoski vojaki
Francoski vojaki
Angleški vojaki
Angleški vojaki
Orožje iz bitke pri Waterlooju
Odpeljeva se naprej in obiščeva najino prijateljico, ki že leta živi in dela v Belgijo. Beseda sem in beseda tja , čas je prehitro minil. Midva pa sva spet na poti. Tokrat v Maastricht. Parkirava pri stadionu nogometnega kluba Maastricht in se spet z Dino odkolesariva na ogled mesta.
Ne vem namena ampak zgleda lepo:-)
Katera barva najbolj ustreza?
Bazilika Sv. Servacija
Glavni trg Maastricht
Mestna hiša Maastricht
Most Sv. Servacija
Časa je bilo še dovolj , zato sva se odločila , da jo potegneva v Luxemburg. Cilj je kamp Bon Accueil. Tja sva prišla šele okoli pol desetih, pa naju niso pustili v kamp. Pa tudi pred kampom ne. Končno se naju je receptorka usmilila in nama prinesla koordinate kampa Kockelscheuer. In tu sva imela res srečo, saj sva prišla minuto pred deseto, ko se kamp zapre. 49.57226 6.10814 Kozarec vina in že zaspiva. 2.5.2019 Zjutraj se z lokalnim avtobusom odpeljeva na ogled Luxemburga. Ker pa je nekaj dni pred tem umrl Veliki Vojvoda Luxemburga Jean je bilo veliko stavb zaprtih.
Zanimiva oznaka na cestišču - desni pas je namenjen taxijem in vozilom z najmanj tremi osebami
Katedrala Notre dame
Spomenik spomina na padle v obeh svetovnih vojnah
Pred rezidenco Velikega Vojvode se je vila dolga kolona, ki se je prišla poklonit pokojnemu Velikemu Vojvodi
Častna garda Luxemburga
Cerkev Svetega Mihaela
Urni mehanizem - cerkev Sv.Mihaela
Tuneli pod mestom - Casemate du Bock
V Luxemburgu pa sva si ogledala še Ameriško in Nemško vojaško pokopališče, kjer so pokopani vojaki padli med poskusom Ofenzive v Ardenih konec leta 1944 Ardenska ofenziva znana tudi kot bitka v izboklini (angleško: Battle of the Bulge) ali pa kot zadnji Blitzkrieg je bila zadnja večja nemška ofenziva na zahodni fronti s katero so želeli Nemci premagati zavezniško armado in se prebiti do Antwerpena. Ofenziva katere kodno ime je bilo Straža na Renu (Wacht am Rhein), se je začela 16. decembra 1944 v zgodnjih jutranjih urah. Napad nemške vojske je zavezniške čete popolnoma presenetil zato so se bile te prisiljene umakniti ali pa predati. Nemško napredovanje pa ni trajalo dolgo, proti koncu decembra 1944 in v začetku januarja 1945 so zavezniki proti nemški armadi, ki je bila izmučena zaradi številnih bitk, izvedli številne protinapade tako, da je bila 25. januarja 1945 frontna črta spet tam kjer se je nemška ofenziva začela. Izgube so bile na obeh straneh izredno visoke; Američani so izgubili okoli 90.000 vojakov in 800 tankov, Nemci pa kar 100.000 vojakov in 700 tankov. več: vir: Wikipedija Ameriško vojaško pokopališče v Luxemburgu
Grob ameriškega generala Georga S: Pattona, ki je vodil invazijo v Normandiji leta 1944 več o generalu G.S. Patton
Pred spomeniki padlim, ki so bilo židovskega rodu leži rožica
Tako rekoč v neposredni bližini, kakšen kilometer in pol proč, se nahaja Nemško vojaško pokopališče Sandwailer.
Luxemburg naju ni ravno prepričal, zato sva se odpeljala v Strasbourg. Počasi se je približeval konec potovanja, zato sva se obrnila proti domu, Strasbourg je pa tako rekoč na poti. Pa še malo Francije bova videla. In ko sva pri kraju Saint-Avold zavila z avtoceste zaradi tankanja sva hkrati našla še eno Ameriško vojaško pokopališče, na katerem je pokopanih več kot 10000 vojakov.
Kmalu sva nato pristala v enem redkih kampov v Strasbourgu - Camping de Strasbourg 48.57464 7.71776 Do tukaj: 2931 km 3.5.2019 Vremenska napoved ni bila ravno najboljša in ker sva imela namen zaključiti potovanje in se odpraviti domov, sva sklenila, da si ogledava le še evropski parlament. Tako sva parkirala v bližini parlamenta 48.599 7.77229. In izvedela, da imava do vodenega ogleda parlamenta še več kot uro časa. Tudi vreme se je zjasnilo in s kolesi sva se odpravila na ogled Strasbourga.
Camping da Strasbourg
Katedrala Notre dame v Strasbourgu
Za ogled katedrale se je vila dolga kolona
spomenik Gutembergu
Trg Kleber
Evropski parlament
Evropski parlament
Le koliko naših vrlih poslancev gre mimo te table v evropskem parlamentu. In nihče ne opazi, da je le v slovenščini napisano z malo začetnico, da o napaki niti ne zgubljamo besed. Res žalostno!
moja poslanka:-)
Takole nama pa Dina varuje avtodom kadar jo pustiva samo:-)
Tako! Dopust je pri koncu. Le še pot domov in ...kdaj spet greva?
Domov sva prispela v poznih nočnih urah s polno malho lepih spominov. Pa še poslabšanje vremena sva prehitela! Vse skupaj : 3727 kilometrov Dodatek: - Nizozemska je raj za kolesarje. Kolesar ima prednost pred avtomobili in pred pešci. Kolesarska infrastruktura je fenomenalna in upam, da bom lahko še kdaj kolesaril tam. - Videla sva ogromno vetrnic za proizvodnjo električne energije. In nikjer ni bilo kupov ptičev, ki naj bi jih vetrnice "stolkle" med letom. Ali pa se to dogaja le v Sloveniji in imajo na Nizozemskem bolj pametne ptiče, ki se ne pustijo sklatiti vetrnicam. Ali pa imamo v Sloveniji idiote, ki nas s takimi argumenti želijo prepričati proti vetrnicam. Verjetno bo to zadnje!!! -
Saj verjamem! Ampak tudi upam, da si bo našel boljši prevoz:-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentarji so dobrodošli:-)