Bosna in Črna gora 2016
1. dan - 28.10.2016 petek
Želja je bila prisotna že nekaj časa, zato sva se odločila, da greva za krompirjeve počitnice v Bosno. Odhod sva si določila za petek 28.10.2016. Priprave so trajale skoraj mesec dni, to pomeni raziskovanje na internetu in določanje zanimivih točk ob poti, katere si je vredno ogledati. Povabila sva še dva para, pa se zaradi obveznosti nista mogla udeležiti poti. In tako sva štartala okoli 12.00 od doma in preko Ljubljane in Novega mesta prispela do Hrvaške meje. Tu sem prvič na te poti videl registracijske tablice Albanije, potem pa jih je bilo še mnogo.
Nadaljevala sva mimo Zagreba in Novske in prispela v Jasenovac. Tam je bilo med II.svetovno vojno
koncentracijsko taborišče, sedaj pa je spominski park. V koncentracijskem taborišču Jasenovac naj bi bilo ubitih poleg ostalih tudi približno 18000 otrok mlajših od 14 let. V njem ni bilo plinskih komor, zato so se za pobijanje posluževali obešanja, zastrupljanja, klanja, stradanja, kremiranja, pa tudi izredno težkega dela.
|
Spominski park in muzej v Jasenovcu |
|
imena ubitih v Jasenovcu |
|
Ker od samega koncentracijskega taborišča ni ostalo nič, so postavili grafično shemo, kako je izgledalo taborišče |
|
Pri spomeniku v Jasenovcu je bilo položeno tudi cvetje v imenu Vlade Republike Slovenije.
Bilo je namreč tik pred Dnevom mrtvih |
Od tod ni daleč do mejnega prehoda z Bosno in pot naju je peljala proti Prijedoru in naprej v
Narodni park Kozara. Zaradi teme in slabih označb ob cesti sva zgrešila odcep, zato sva se morala vrniti kakšnih 5 km nazaj do vasi Kozarac, od tu pa se vije ovinkasta in ozka, ampak zelo lepa cesta na Kozaro. Tu je bila najina prva postaja in prenočišče.
|
parkirišče na "Bijelih vodah" |
2.dan - 29.10.2016 sobota
Zbudila sva se v hladno in jasno jutro. Po zajtrku sva si ogledala spomenik na Kozari in presenečena ugotovila, da je tu tudi smučišče. No, tereni niso ravno podobni Krvavcu, smučati se pa da...če je sneg. Zelo lepo imajo označene tudi kolesarske poti, pa tudi nekaj počitniških hišic je tu.
|
lepo označene kolesarske poti |
Ob vračanju s Kozare sva ob cesti opazila oznake za pitno vodo in si jo tudi nalila. Pitna je - brez problemov.-)
|
pitna voda |
|
lepa, ovinkasta cesta na Kozaro |
Od vasi Kozarac do Banja Luke je približno 45 km. Cesta je kar v redu, vendar se je potrebno resno držati omejitev hitrosti. Policajev Republike Srbske je na cestah obilo in z radarji "obdelujejo" vsak svoj meter ceste. Kazni pa znajo biti hude. Kakorkoli, na cilj v Banja Luko sva prispela brez težav. In ker sva bila kar zgodnja sva dobila parkirišče v središču mesta. Z parkirmojstrom sva se dogovorila za 10€ brez računa :-), pa je rekel, da lahko ostaneva kolikor časa hočeva. Nema problema!
Sprehod po Gosposki ulici je obudil nekaj spominov. Tu je poleg vladnih stavb...
|
sedež Predsednika Republike Srpske |
...tudi Cerkev Kristusa odrešenika.
|
Cerkev Kristusa odrešenika |
|
notranjost Cerkve Kristusa odrešenika. V ospredju sta dve kroni, ki ju uporabljajo pri sklenitvi pravoslavnih porok |
|
freska na stropu cerkve Kristusa odrešenika |
V Banja Luki je tudi trdnjava, vendar name ni naredila kakšnega posebnega vtisa. Tik ob njej pa je še
Bogojavljenski hram in džamija Ferhat Paše.
|
Bogojavljenski hram |
|
džamija Ferhat Paše |
Nato pa sva jo mahnila skozi tržnico. Tu je res kaj videti, kupoval pa ne bi ravno veliko. Razen sadja in zelenjave. Te je obilo, kvalitetna in poceni. Med drugim sem opazil tudi "marele". Gobe , da ne bo dileme.
Popoldne smo se srečali s prijatelji, ki so bili ravno tako za vikend v mestu in večer smo zaključili v pivnici
Zlatna krigla. Hrana je odlična, obilna in poceni. Osem se nas je najedlo in bogato "napojilo" za 120 KM (konvertibilnih mark) kar znese cca. 8€ na osebo. Hvala Simon za prevoz do avtodoma!:-)
3.dan - 30.10.2016 nedelja
Po zajtrku sva se odpeljala v smeri Jajca. Cesta je ozka in zelo ovinkasta. Kmalu se ustaviva ob slapovih Krupe in si privoščiva sprehod. Malo za oglede, malo pa da se nadihava svežega zraka. Cigaterni dim iz pivnice nama ni ravno koristil. So pa slapovi Krupe in mlini ob njej vredni ogleda.
|
najpomembnejše delo v Bosni - žganjekuha:-) |
|
Vanja je takoj našla enega crkljanca |
|
slapovi Krupe |
,
Naslednja postaja je pa spet pri cerkvi. Ta je v Podmilačju in je na zunaj nekaj posebnega. Žal še ni dograjena, ko pa bo bo pa veličastna.
|
cerkev Sv.Ive v Podmilačju |
|
notranjost cerkve Sv. Ive je še precej nedovršena, prav tako kot zunanjost |
|
To so pa spovednice. Očitno imajo veliko grehov, če potrebujejo toliko spovednic! |
|
stara cerkev Sv. Ive |
|
notranjost stare cerkve Sv. Ive |
Do Jajca ni več daleč. In tam parkirava poleg muzeja II. zasedanja Avnoj-a. Ker je namenjen obiskovalcem, tam ni parkirnine.
Naslednja postaja je bil Konjic oz.
objekt ARK D0 ali Titov atomski bunker
|
vhod v bunker, skrit za kuliso navadne hiše |
|
Titova spalnica |
In že sva spet v avtodomu. Potujeva proti Donjem Vakufu in naprej v Travnik. V kraju Turbe si v Vlašički kuči privoščiva odlično kosilo. Dobro in poceni.
In že sva v Travniku. Gužva na cesti je neznosna, zato nadaljujeva proti Sarajevu. V kamp Oaza na Iliđi prideva zvečer. Parkirava in nato s taxijem na Baščaršijo. V eno smer je cena približno 20 mark.
|
sarajevska katedrala in kip Janeza Pavla II |
Sledi povratek v kamp in spanje.
4. dan - 31.10.2016 ponedeljek
Jutro je sončno in lepo obsije avtodome v kampu. Od trinajstih jih je kar 12 slovenskih.
Najprej si privoščiva kavico v hotelu Radon plaza, kjer sva nekoč silvestrovala. Iz njihove restavracije v 15. nadstropju je tudi lep razgled na Sarajevo.
|
hotel Radon plaza |
|
pogled z restavracije na ostanke nekdanjega doma upokojence. Ostanki vojne so še tu! |
Nato pa proti Jablanici in Mostarju.
|
Neretva je večkrat ukročena z elektrarnami |
|
most na Neretvi!
Partizani so porušili originalni most, nakar so Nemci postavili novega. In tega so porušili leta 1968 za namene snemanja filma "Bitka na Neretvi" |
Naslednji cilj je Mostar. Parkirava ob Frančiškanski cerkvi prav v centru Mostarja, kjer tudi prenočiva. Še prej pa ogled znamenitosti.
|
mostarski Stari (na novo postavljeni) most |
|
"Ne pozabi!" dogodkov med vojno leta 1993 |
5. dan - 1.11.2016 torek
Ponovno si pogledava Stari most, saj je v dnevni svetlobi precej lepši, nato pa se odpeljeva v Blagaj, kjer si ogledava Tekijo.
|
O Ti, koji otvaraš sva vrata, otvori nam najbolja! (vrata raja) |
In ko sva si pogledala muslimansko hišo se odpeljeva še na ogled krščanske. Peljeva se v Međugorje.
Spustiva se v Hercegnovi in ob obali nadaljujeva v Morinj. Ker je tam kamp Naluka zaprt se zapeljeva malo naprej in parkirava pri neki hiši. Ven pride starejša ženska in kulturno jo vprašava za dovoljenje za parkiranje in spanje. Odgovarja nama v ruščini, pa ne veva kaj. Vsekakor naju ne podi od tam, zato se odpraviva na večerni sprehod in nato spat.
6. dan - 2.11.2016 sreda
Nadaljujeva proti Kotorju...
|
otoček Sv. Džordže |
|
otoček Gospa od Škrpjela |
|
pogled po kotorskem zalivu |
...kjer se ravno privezuje križarka
Norvegian spirit. Kasneje sva jo videla tudi v Dubrovniku.Še preden se turisti zapodijo v Kotor si ga na hitro pogledava in odpeljeva proti Sv.Štefanu.
|
Sveti Štefan |
|
Na Sveti Štefan naju niso pustili saj naj bi bil v lasti nekih Singapurcev |
Naslednji cilj je bil Ulcinj. Še pred tem sva v Baru občudovala krasne cerkve. Le kdo to vse financira?
V Ulcinju pa direktno na plažo. Tisto dolgo peščeno. In ima je voda še 19 stopinj se odločim za plavanje:-) Kot zanimivost naj povem, da sem v Ulcinju ustavil ob cesti da preverim pot na zemljevidi in takoj mi je potrobil avto s slovensko KR registracijo. Ja, Kranjčani smo povsod!:-)
|
voda ima 19 stopinj in kopanje se prileže |
|
nikogar na desni |
|
nikogar na levi |
In namesto, da bi se kot po planu vrnila v po isti poti v Kotor, se odločiva in nadaljujeva mimo vasi Vladimir in Kravari po lokalni ozki in zaviti cesti čez prelaz Sutorman (844m) na severno stran. Od Albanije sva na prelazu oddaljena le kakih 200-300m. Pogled na Skadarsko jezero je pa enkraten.
|
Skadarsko jezero.
Desno: Skadar v Albaniji |
|
z avtodomom povsem na albanski meji na prelazu Sutorman (844m)
do meje je cca 200-300m |
Nadaljujeva po tej "kaskaderski" cesti. Do Virpazarja je samo še kakšnih 45 km.:-)
Med tem pa najdeva tudi vas Koštanjica, kjer je kostanja res v izobilju. In to kakšnega:-))
Precej je tudi čebeljih panjev in zelišč. mimogrede nabereva origano in žajbelj. Vsakega po eno vrečo. Za pizze in čaj:-)
Končno prispeva v Virpazar in se čez Rumijo vrneva v Budvo in naprej v Kotor kjer prespiva.
7. dan 3.11.2016 četrtek
Okoli polnoči naju zbudijo prve kaplje. Vremenska napoved je bila torej točna. Vseeno pa zjutraj dežja skoraj ni več in odpeljeva se proti Hercegnovem, Igalu in hrvaški meji. Tu pa o dežju ni več sledi. Peljeva se mimo Cavtata, Dubrovnika in se ustaviva v bosanskem Neumu.
Tu res ni kaj videti, zato spijeva kavo kar v avtodomu in se odpraviva naprej. Spet pripeljeva na Hrvaško in v okolici Opuzena opazujeva ogromne nasade mandarin, ki so še kar na drevesih.
Nadaljujeva proti Makarski in Omišu, vendar brez ustavljanja, saj naju je spet ujel dež. A le za kratko. Ustaviva pa se šele na otoku Čiovo, nasproti Trogirja. Tu prenočiva.
8. dan 4.11.2016 petek
Zbudiva se v krasno sončno jutro in na brzino si ogledava Trogir.
Nadaljujeva pot proti Zadru. Spotoma se ustaviva tudi v Pakoštanih, kjer sva prvič. In ne zadnjič. Kamp Kozarica je zelo lep. Pot naju pelje naprej proti Ninu, kamor si greva pogledat Sabunike, zaliv za srfanje in kajtanje. Da bova vedela kje je to. Nato pa skozi Gračac, Udbino, Korenico do Plitvičkih jezer. Tja prispeva že skoraj ob mraku, zato si najprej pogledava vremensko napoved za naslednji dan. In ker je zelo slaba se odločiva da zaključiva najino pot. Še mimo Karlovca , Metlike, Novega mesta in Ljubljane pa sva doma, kjer naju Dina že težko čaka!:-)
Do naslednjič
Lepo je bilo
MŠ
razdalja: 2270km
gorivo: cca 225 €
cestnine:Hrvaška 68 kun
Črna gora 7 €
vstopnine: 46 KM (konvertibilne marke)
taxi Sarajevo: 45 KM
prenočišča in parkirišča: BiH: 75KM
hrana: Hrvaška: 50 kun
BiH: 100 KM
Črna Gora:21€
razno:50€
SKUPAJ: okvirno 450€
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiHvala za zanimivo zgodbo, lepe fotografije čudovitega potepanja, te kar potegne, da bi šla po vajinih poteh.
OdgovoriIzbrišiMetod in Metka
jaz samo recem- hvala
OdgovoriIzbrišiJaz pa rečem-z veseljem👍👍😁😁
Izbriši