Vikend v Istri

Vikend v Istri

Vremenska napoved za vikend je bila kar v redu. Razen Nedelje. Takrat pa bo že po malem deževalo.

Zato sva se odločila in od doma odrinila že v petek zjutraj. Smer: Pelegrin pri Umagu. Že na poti mimo Nanosa sem premišljeval, če sva se odločila prav. Bilo je kar oblačno in nikoli nisi povsem prepričan v vremensko napoved. Pa ni bilo hudo, saj se je prav kmalu razjasnilo in do obale so se oblaki povsem razkadili. Pa smo (Dina je bila seveda zraven) se peljali mimo Kopra, Izole, Pirana do državne meje, ki naj bi ne obstajala več:-). Od Sečovelj do Umaga pa tako ni več daleč in v dobrih dveh urah smo bili na plaži v Pelegrinu.

Vsekakor je bilo dopoldne kar precej vetrovno, zato sva se odpovedala poležavanju na plaži in po zajtrku smo šli "pohajat". Po tolminsko to pomeni da greš malo okoli:-). Tako smo šli najprej po bližnjem "vikendaškem" Pelegrinu

prazna plaža v Pelegrinu

 in prav takšni sosednji Špini.

Nekateri vikendi so bolj podobni manjšim vilam, drugi pa so kar zanemarjeni in skoraj zapuščeni. Vseeno pa sama lokacija drži ceno:-). Kljub temu, da je počitnic že konec, pa je na vodi še kar živahno.

pogled proti plaži v Pelegrinu

Odpravili smo se naprej proti Sv. Ivanu, ki je prav tako poznan kot vikendaški raj za bolj situirane (predvsem) Slovence.

Ob poti lahko vidimo , da so pelati (sorta paradižnika) ponekod še vedno na njivah.

V vasi Sv.Ivan si lahko ogledamo cerkev Sv.Ivana in njeno notranjost.

Na pročelju je sicer grb z napisom "Lovrečica", kar pa si ne znam razložiti.

Cerkev Sv.Ivana se prvič omenja že leta 1102, ko je fevd Sv.Ivana kupila družina koprskega plemiča Francesca de Guersciisa (Verzi). Kaj drugega v Sv. Ivanu ni bilo preveč zanimivo, razen pasjih opazovalcev na enem od balkonov:-)

In že smo prispeli do kampa Finida. Ne vem točno kaj je smrdelo. Ali kanalizacija ali pa kupi morske vegetacije na obali, vem pa , da me ta kamp sigurno ne bo videl. Imajo pa v tem kampu tudi pristajališče za helikopterje in to kar na eni od prikolic!:-)

Kakorkoli prispeli smo v Lovrečico!

Spet je tu zanimiva cerkev Sv. Lovre, ki ima zvonik ločen od same cerkve. Prav tako je to pri cerkvi Sv. Pelagije v Novigradu, pa tudi pri cerkvi Sv. Servula v Bujah.

Pohodniško "klobaso" smo zaključilo pri avtodomu z kopanjem in poležavanjem na plaži, saj je veter že skoraj ponehal. Pa tudi taščine "filane paprike" so polepšale zaključek dneva.

"moji dve!"

s pravo nastavitvijo fotoaparata sonce sije tudi ponoči:-)

In že smo se v soboto po zajtrku odpravili v Novigrad. Cilj: v Vitriol na kavo. Na hitro smo se ustavili še v kampu Mareda,...

...vendar naju ni prepričal. Mogoče sva pa preveč navajena avtokampa Sirena, kjer sva bila včasih pavšalista. Je pa zanimivo videti tudi kakšen starejši kultni avtodom!

Novigrad naju pričaka v soncu in kavica res sede na pravo mesto.

mandrač v Novigradu in v ozadju cerkev Sv.Pelagija

Ogledava si še mesto Novigrad. Kot že tolikokrat, a danes tudi s fotoaparatom. Prva zanimivost je že takoj v pristanišču. Ogromna meduza!

cerkev Sv.Pelagija v Novigradu

Mestna hiša v Novigradu

Na tem balkonu, ki takrat še ni bil na prodaj, je Marjana Deržaj pela skladbo "Poletna noč", pa tudi cel video je bil posnet po različnih lokacijah v Novigradu

novigrajska ribiška flota

Odpeljemo se proti Bujam. Velikokrat smo se peljali skozi, pa nikoli ustavili in si jih ogledali. Zato bo danes drugače.

Buje z Bartonigle

Najprej naju preseneti "fičo za kure loviti". To je še tisti, ki se mu vrata odpirajo spredaj. Preseneti naju pa tudi zato ker se še pelje po cesti. Taki so pa res redki.

Odpravimo se v stari, zgornji del Buj. 

cerkev "Majke Milosrđa" iz leta 1497

župnijska cerkev Sv. Servula iz leta 1272, zgrajena na temeljih Jupiterjevega hrama

Po strmih stopnicah sva se povzpela tudi na zvonik, kjer pa lahko poleg zvonov in razgleda vidimo tudi mehanizem ure na zvoniku.

mehanizem ure na zvoniku

eden od treh zvonov

Naslednji cilj je Grožnjan.  Velikokrat dosežen s kolesom, nikoli pa čez dan kot turist. Že ob vhodu nas pozdravijo ostanki torkle, preše za olivno olje. Videla je že boljše čase.

Ozke ulice so značilne za vsa istrska mesta. Pa tudi kamnito tlakovanje, smrt za visoke pete turistk, pa tudi s kolesarskimi "spd" čevlji ni nič drugače:-)

Stavba spredaj desno iz leta 1492  se imenuje "Pisarna", in je bila sedež občinskih pisarjev 

palača "Spinotti-Morteani" iz leta 1681 v baročnem stilu in je bila sedež mestnih pisarjev in veleposestnikov

Pot naju pelje naprej proti Momjanu, majhni vasici že skoraj na meji s Slovenijo. Razen tega, da zaradi strmega klanca pred vasjo tu pelje trasa "Istrskega kolesarskega maratona Granfondo", tu ni kaj prida videti. Razen ...

eni od udeležencev kolesarskega maratona Granfondo

Dan je še na vrhuncu in vremenska napoved za jutri je deževna. Zato se vrneva v najin "bazni tabor" v Pelegrinu. Sledi kopanje, spet odlične "filane paprike" za kosilo in počitek na obali. Proti večeru pa se že skoraj odpraviva proti domu, ko Vanja opazi kajtarja, ki se ravno odpravlja  na vodo. Pogledava si še to, nato pa proti domu.

že kajtar ni prav blizu, tam pa sta še dva SUParja. 

MŠ

2.10.2016