Čukov blog: Kulturno-vinarski vikend na Dolenjskem

KULTURNO-VINARSKI VIKEND NA DOLENJSKEM

1.dan 24.6.2016

Na povabilo vokalne skupine Dominus iz Mirne in MePz Mirna smo se Kokrčani odzvali in 24.6.2016 gostovali na proslavi ob dnevu državnosti. Ker pa je bila to tudi priložnost za ogled dolenjskih gričev je prišel v poštev tudi avtodom. In tako smo šli v Mirno. Z nama v »Čuku« je potoval še Vili Grašič, s svojim »Piky-jem« pa Branka in Toni Križaj. Kasneje se je v družbi žene Romane in Vilijeve žene Mire z »Romy-jem« pripeljal še Matej Kolar . Ob prihodu v Mirno nas je v gostilni pričakal eden od gostiteljev in nas kar takoj usmeril k sebi na dvorišče češ, tam bo dovolj prostora za parkiranje avtodomov pa še prespali boste lahko.

Ko so prispeli še ostali Kokrčani smo se odpravili k cerkvi Sv.Janeza Krstnika, kjer je bil tudi osrednji dogodek. Po osrednjem delu kulturnega dogodka pa je bilo še kurjenje kresa in pogostitev.

Ob cerkvi je postavljen tudi križ v spomin Lojzetu Grozdetu ki naj bi ga med II. Svetovno vojno ubili partizani kot izdajalca in je bil kasneje s strani papeža razglašen za mučenika in beatificiran leta 2011 (https://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Grozde)

nastop domače vokalne skupine

nastop Vokalne skupine Kokr'čan

Kokrčani v Cerkvi Sv.Janeza Krstnika na Mirni na Dolenjskem iz leta 1463

2.dan 25.6.2016

Po jutranji kavi in zajtrku smo se avtodomarji odpravili proti našemu naslednjemu cilju. To je bil Malkovec. Most, ki povezuje vzhodni in zahodni del Mirne, je dala zgraditi marija Terezija v 18.stoletju. Sprva je bil most lesene konstrukcije , a so ga zaradi velike uporabe in nevarnosti poplav kasneje sezidali iz kamenja.

Na mostu je kapelica svetega Križa, zgrajena leta 1856. Most je grajen iz rezanega apnenca in ima pet prekatov. Trije so nad rečno strugo, ker pa na tem delu vasi reka rada preplavlja, sta temu namenjena še dva prekata. Petprekatni most je funkcionalno povezan z nekaterimi drugimi prekatnimi mostovi v Mirnski dolini. Most je bil v letu 2006 obnovljen.

Ob poti smo se ustavili pri Tonijevem poslovnem partnerju Virant Janezu v Pijavicah. Na Malkovcu pa nas je počakal Matejev sošolec s Srednje gozdarske šole v Postojni Flajs Uroš. Ta nas je napotil na štart našega naslednjega dogodka: Pohoda po cvičkovi poti.

Na začetku pohoda se nas je zbralo kar nekaj pohodnikov in med njimi tudi taki v povsem neprimerni pohodni opremi. Natikači in japanke res niso primerni za po hribih. Zato so ti lahko zdržali le kakšen kilometer ali dva, potem pa so jih prisrčni gostitelji odpeljali z kombiji. Še sreča!!

Ker pa je bila pot naporna in zelooo utrujajoča je pasalo malce počivati v prijetnem okolju!

Pot smo nadaljevali proti Krsinjem vrhu, kjer ima Janezova sestra čudovit vikend, ki je hkrati tudi čebelnjak in zidanica.

Od tukaj smo pot nadaljevali v grapo imenovano »Čehnarjeva dolina«. Ta je znana iz medvojnih časov, saj so se tukaj zbrali domačini in nato šli v partizane!

Sedaj pa je bil pred nami le še en vzpon (in to mimo številnih zidanic, v katere so na cviček vabili prijazni domačini)

No, prispeli smo na Malkovec, končni cilj pohoda. Tu so se zbrali vinogradniki tega področja in postavili klopotec v čast vinarju, ki je v lanskem letu imel najboljši cviček. To je bil Hočevar Henrik, ki na sliki ponosno pozira ob tabli » Najboljši cviček 2016«. O njegovi uspešni vinarski poti pričajo tudi plakete in medalje po stenah njegove zidanice.

Ob pogledu na strme vinograde pod zidanicami nam postane jasno zakaj pri obdelovanju potrebujejo »kopačke«.

Sledilo je okrepčil in ob kozarčku(-ih) nagrajenega cvička je čas hitro mineval, pa tudi oblaki so se začeli kopičiti. Ravno pravi čas smo se odpravili proti avtodomom, da nismo bili preveč mokri. Naše »hiše na kolesih« smo prepeljali v Pijavice k Janezu na dvorišče. Prijazen gostitelj nas je nato odpeljal v svojo čudovito zidanico v Pavlo vas.

Ni ga bilo še dovoljJ) Preveč pa že!!

Tako smo ob čudoviti postrežbi z žara in dobrem vinu preživeli prijeten večer.

3.dan 26.6.2016

Obvezna jutranja kavica in že smo na poti na zajtrk v Spodnje Vodale h Flajs Urošu. Jasno spet čudovita postrežba vendar brez vinskih dobrot, saj smo se morali spet odpraviti na cesto. Skupaj do Sevnice nato pa midva proti Krškem, Ljubljani in nato najin končni cilj Novigrad.