Čez Belo krajino v Istro
Z letošnjim dopustom je kazalo že zelo slabo, pa vendar sva se v ponedeljek po Vanjinem obisku zdravnika končno le spravila v najinega "čuka". Pojdiva v Belo krajino, tam še nisva dopustovala. In že jo drviva z umirjenih 100 km/h proti Ljubljani. Na ljubljanski zahodni obvoznici je že prva kolona. Seveda, nesreča je na Brezovici pa vse stoji še tukaj. Vseeno sva se kar hitro prebila mimo Kozarij in pot proti Dolenjski je bila odprta.
Na od
cepu Novo mesto-vzhod zapustiva avtocesto in jo preko Novega mesta mahneva proti Gorjan
cem. Cesta je začuda prazna in hitro sva čez prelaz Vahta v Suhorju. Tu naju pozdravi Župnijska cerkev na Suhorju, ki je posvečena Sv.Jožefu, možu Device Marije. Prav tako je tu tudi podružnična šola Osnovne šole Metlika
Pot naju pelje naprej skozi Metliko proti Podzemlju. zanimivost teh krajev, natančneje pri križišču za vas Otok stoji letalo DC3 - dakota. Letalo je postavila Jugoslovanska Ljudska Armada v spomin na medvojno zasilno partizansko letališče.
 |
slika s spletne strani:
http://www.slovenia.info/si/spomenik/Otok-v-Beli-krajini,-Letalo-DC.htm?spomenik=3477&lng=1 |
In že prispeva v Podzemelj. Večina se tega kraja spomni po kampu Podzemelj ob Kolpi ter po požaru, v katerem je pred leti pogorela osnovna šola. Midva pa imava tu zelo dobre prijatelje družino Štrucelj. Po uvodnem pozdravu in prvi "tekoči problematiki" (beri:pivo) naju napoti v kraj Griblje na tamkajšnje kopališče.
Tam se parkirava in z žalostjo sprejmeva novico, da je bila prejšnji dam prav tukaj "Pasuljada" in prav nič ni ostalo za naju. Matija in Marinka sta se z vnukoma prav kmalu oglasila in skupaj smo se ohladili v Kolpi. Takrat je imela še 22 stopinj in je bila čudovita.
 |
| Ograja, ki je zamenjala bodečo žico, ni moteča! |
Naslednji dan sva se prepustila poležavanju in branju, vseeno pa sva naredila sprehod do vasi Griblje in nazaj.
 |
| sadje bo bogato obrodilo |
 |
| Ne vem katere rože so to, so pa čudovite in v velikih količinah |
 |
| kapelica pred vasjo Griblje |
Če boste obiskali te kraje vam priporočam obisk kmetije Štrucelj , kjer lahko kupite odlične domače jogurte, skuto...Zelo okusno in poceni!
Preostanek dneva smo preživeli ob lenarjenju, kopanju branju in opazovanju motornih jadralnih padalcev.
 |
| Tole bo pa treba poizkusiti! |
 |
| Težko je! Ni enostavno!:-) |
V sredo se prebudimo v oblačen dan, vendar pa ne kaže na dež. Doma že pada, zato sva toliko raje tu. Napoved ni ravno najboljša, zato se počasi odpeljemo proti Adlešičem, Žuničem in v Vinico. Tam bova na Petrolu dotočila vodo. Pa se nama ni izšlo. Nič zato, bova pa na naslednji bencinski črpalki. In že zavijeva proti Sinjemu vrho. Cesta je lepa, asfaltirana in predvsem razgibana. Prometa ni veliko, pa saj tudi hiš ni prav dosti. Presenečenje pa me čaka v Sinjem vrhu. Stara in zapuščena stavba, nekakšna zadruga ali kaj podobnega iz tistih časov, na kateri se še vidijo napisi "Tito" in "Stalin". Saj "Tito" še vidiš kje po Sloveniji, "Stalin" pa še nisem videl nikoli. Vse je enkrat prvič.
 |
| Saj "Tito" še vidiš kje po Sloveniji, "Stalin" pa še nisem videl nikoli |
Je pa zato malo naprej ob cesti v kraju Dalnje njive prav lepa cerkvica.
 |
| Cerkev Sv.Marka v Daljnih njivah |
Vreme se slabša vendar naju je nevihta za eno uro ujela šele na Rijeki. Nadaljujemo po Istarskem ipsilonu , skozi tunel Učka in že smo v Istri. Prva postaja za dva dni je bila pri Janezu in Andreji v Babićih. Nato malo v Sv.Ivanu pri Vesni in Matjažu, ki je ravno praznoval rojstni dan. nato pa še tri dni počivanja v Pelegrinu.
 |
| na sprehod proti Pelegrinu |
 |
| nekateri vikendi so malo manjše vile |
 |
| s prijatelji na pijači |
 |
tega bi se človek lahko navadil
|
|
Bližal se je konec dopusta in začetek avgusta je v Istri čas pelatov. Kar 120 kg sva jih nabavila in sedaj, ko tole pišem, že pridno pasirava mezgo in paradižnikov sok.
 |
| pelati v prtljažniku:-) |
Po enem tednu zasluženega dopusta sva se vrnila in "zašpičila klobaso" čez Belo krajino in Umag nazaj domov. Le kam bomo šli naslednjič?
