BiH, Črna gora in Srbija 2022

 

BiH, Črna gora in Srbija 2022

Sedaj, ko počasi nastopa spet potovalna "abstinenčna" kriza, sem našel čas, pa tudi voljo opisati najino lansko (2022) potovanje po Bosni, Črni gori in Srbiji. Res kakšnega dogodka ni več v spominu, so pa ostali tisti pomembnejši, ki jih je vredno opisati. 

1. dan 22.7.2023

Tako sva v petek 22.7.2022 že okoli 2.00 ure startala proti Bosni. Zaradi zgodnje ure sva upala, da mogoče prehitiva čakanje na mejnem prehodu Gradiška. Ni nama ravno najbolje uspelo, saj sva za prehod potrebovala celo uro. Prva težava bi bila lahko že na bosanski strani meje, saj sem po kontroli dokumentov kar odpeljal dalje. Na srečo le nekaj metrov, saj sem potem zaslišal carinika, ki je vpil za mano. "Dali ste zaboravili, da je tu još uvek granica?" Res sem pozabil, saj smo sedaj po Evropi navajeni samo kontrole dokumentov, carine pa ne več. 

Imel sem sreči, da je bil carinik še dobre volje in ni kompliciral. Le opozorilo! In že sva hitela proti Banja Luki. Cestnina je bila za slabih 20km kar 5.53€ za 3. kategorijo

potovalno spanje

V Banja Luki se nisva ustavljala, pač pa sva potegnila naprej ob reki Vrbas, do Mrkonjić grada in nad njim do jezera Balkana. Tam pa najprej kakšno uro spanca, da sva nadoknadila zgodnje vstajanje.

jezero Balkana

Po jutranji kavici ob jezeru sva ugotovila, da je jezero sicer zanimivo, vendar pa naju ni prepričalo, da bi ostala dlje časa. In sva potegnila dalje proti Plivskemu jezeru in Jajcu. Cilj je bil kamp Plivsko jezero. Kamp je kar urejen, s precej sence. Lahko pa bi lepše uredili prostor za praznenje WC kaset. 

Cena kampa: 36KM brez elektrike in 40KM z elektriko

Mlinčki (vodenice) ob Plivskem jezeru

Mlinčki (vodenice) ob Plivskem jezeru

"Stara šola" kampiranja

Od tu pa s kolesom na ogled Jajca. 

Saj sva tu že bila, pa je vedno videti kaj novega. Oziroma novega-starega. 

Ob cesti sva najprej opazila pza, kjer je sameval en avtodom. Je pa pza v neposredni bližini centra Jajca. Koristna informacija za kakšen naslednji obisk.

pza Jajce

Kolesa prikleneva za cestno svetilko in jo peš mahneva po mestu. Skozi Travničko kapijo do katakomb, trdnjave, do Banjalučke kapije.

Đamija Esme Sultana

spomenik hrvaškim braniteljem Bosne

cerkev Svete Marije z zvonikom Svetega Luka

v katakombah

Medvjed kula

bosanska novogradnja...sagradit ćemo mi novu, još stariju!!

nekoč: avtobus pri Banjalučki kapiji

Banjalučka kapija danes

V Kranju le še spomin, v Bosni pa še obratuje! "Planika"

Travnička kapija

Hafizadiča česma ob Travnički kapiji

Ogledala sva si še znamenite slapove reke Plive,  zgradbo v kateri je potekalo II. zasedanje Avnoja, nato pa na kolo in okoli Plivskega jezera nazaj do avtodoma.

slapovi reke Plive v Jajcu

zgradba v kateri je potekalo II. zasedanje Avnoj! Danes je v njej muzej!

Takega prizora danes v Sloveniji skoraj ne najdeš več!

Kdaj paše, če ne po kolesarjenju?

2. dan 23.7.2023

Preden sva se odpravila naprej sem na pza-ju opazi že eno "znamenitost", ki je ne vidimo več prav pogosto. Telefonsko govorilnico, vendar nisem prepričan, da je v še delujočem stanju. današnja mladina je verjetno niti ne zna več uporabljati. :-)

Mimo Donjega Vakufa, Bugojna, Gornjega Vakufa in Prozora se pripeljeva do naslednjega  dnevnega cilja. To je Ramsko jezero. Glede na to, da je poletje in malo padavin, je gladina jezera nižja za kakšnih 40 metrov in posledično je manjša tudi površina jezera. Se pa s kakšnim terenskim vozilom, nekje pa tudi z avtodomi, lahko pripelješ povsem do vode. 

Midva sva parkirala v senci v "camping Bošnjak" 43.810156, 17.51941 

Čeprav mu do pravega "campinga" manjka še precej, pa lahko pohvalim lastnika, ki nama je takoj napeljal elektriko, voda je bila prav tako na voljo, sanitarije pa imava itak v AD. Če se prav spomnim sva plačala 10€ na dan za AD in 2 osebi.

pogled izpred avtodoma proti jezeru

3. dan 24.7.2022

Dopoldan sva zapolnila s kolesarjenjem ob Ramskem jezeru, nato pa kopanje v izredno topli vodi. Termometer je pokazal 27 stopinj. 

Ob kavi so nama zelo pasale sveže nabrane robidnice, ki jih je lastnik "kampa" g. Bošnjak prinesel za sladico. "Pa tamle zraven jih kar sama naberita, če vama paše!". Nisva se pustila kaj dolgo prepričevati!:-)

sveže nabrane robidnice in kava!

Uživanje!

večerni pogled proti jezeru!

robidnice:-)

4. dan 25.7.2022

Vanja bi sicer še ostala tukaj, meni pa se je že "mudilo" naprej. Naslednji cilj je bil ob Blidinjskem jezeru. Ideja je bila, da bi se tja peljala po tako imenovani "cesti spasa" preko planine Vran. (več o tej cesti LINK) Ker pa je to danes bolj "cesta zaborava" so nama domačini to odločno odsvetovali. Mogoče za terenski avto, za avtodom pa sploh ne! Sicer se cesta v zgornjem deli ureja, vendar še ni primerna za promet.  OK, pa drugič! In sva naredila malo daljši krog mimo Tomislavgrada do Blidinjskega jezera.

pogled z vrha na Ramsko jezero

Že od daleč sva videla močan dim na pobočju Čvrsnice, le kakšen kilometer ali dva od kampa Blidinje. 
Tudi temu bi težko rekel kamp. Z eno žico ograjeno ravno področje  z elektriko in pipami, vendar voda ni bila na voljo cel čas. Kontejner na enem koncu je bil hkrati trgovinica za pijačo in "recepcija". Le da je bil receptor en starejši možakar, ki je za en dan postavil ceno 10€. Pa pristavil:" Če je preveč, pa ni treba!":-) Pa tudi pijača je bila v prodaji bolj "na zaupanje". Si vzel pločevinko piva in denar pustil v nekakšnem nabiralniku!

Kamp je lociran povsem zraven Blidinjskega jezera, ki pa je očitno tako plitvo, da helikopter, ki so ga uporabljali za gašenje, vode ni mogel zajemati direktno v jezeru, pač pa so za to uporabljali nekakšen gasilski bazen, v katerega so črpali in nato iz njega zajemali vodo. 

gasilski bazen

zanimiv vikend ob jezeru :-)

jakuzi v naravi

Ko sva skoraj s strahom pogledovala proti področju požara , naju je domačin pomiril z besedami: "Ovako je već deset dana!" In res se niso posebej trudili z gašenjem. V celem dnevu je helikopter le dvakrat zajel vodo in jo odpeljal proti pogorišču. 

Spet sva zajahala kolesa in se odpeljala po okolici. Par kilometrov proč sva našla odlično gostilno "Hajdučke vrleti", kjer sva so kar dobro podprla. Nato pa pred avtodom in nekaj poglavij knjige.

kosilo za 2 osebi

z orožjem ne smeš v gostilno:-)

Proti večeru se je ogenj na bližnjem pobočju precej okrepil in spanje ni bilo najbolj prijetno.

5. dan 26.7.2022

Po jutranji kavi sva se odpravila dalje. Dolina Blidinje je bila zaradi požara ovita v dim,  ki ga veter ni odpihnil. Spustila sva se proti Jablanici in naprej proti Mostarju. V Buni se odcepiva levo v smeri Stolca. Nekje ob cesti sem opazil še znak za spomenik letalski nesreči, ki se je zgodila 26.2.2004 in v kateri je umrl takratni makedonski predsednik Boris Trajkovski. LINK  Le kakšna dva kilometra severneje od Stolca pa sva se ustavila v River camp heaven in nature. Kamp nama je bil dobrodošel, saj se je temperatura dvignila na 41 stopinj. Ob kampu teče zelo čista reka Bregava, in njenih 20 stopinj je precej osvežilnih. Pa tudi Tuzlansko pivo za 2KM. 

kemični WC na sredi dovozne poti v kampu! Kotliček pa na bližnjem kandelabru!:-)

osvežitev v 20 stopinjah

6.dan 27.7.2022

Odpeljeva se naprej mimo Bileče do Trebinja. Vzameva si čas za ogled Trebinja in lahko rečem, da je zelo lepo. Predvsem stari del mesta je vreden ogleda. Pa tudi Arslanagića most v neposredni bližini Trebinja. Most so gradili med leti 1568 in 1572 in je proglašen za nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine LINK

spomenik protifašistom 1941/45

katedrala Rojstva Blažene Device Marije

katedrala Rojstva Blažene Device Marije

Arslanagića most

Hercegovska Gračanica

preprost način, da čebele ne letajo po vseh sadežih!:-)

Na tržnici kupiva še nekaj sadja nato pa premik v Črno goro. Mimo Nikšiča in Šavnika do Vražjega jezera. V načrtu sva imela kampiranje tukaj, ampak se je vreme kvarilo in tudi napoved ni bila najboljša. Zato sva pristala tam kot že leto prej. V kampu "Kod boće" v Razvršju, nedaleč od Žabljaka. In res je zvečer in ponoči deževalo. Pa tudi temperatura se je spustila na 14 stopinj.  Spalo se je pa božansko!:-)

7.dan 28.7.2022

Vreme zjutraj ni bilo ravno najlepše, zato pa je bilo primerno za kolesarjenje. Odpeljeva se do Črnega jezera in si ogledava še dva kampa v Žabljaku. No, kampa naju nista prepričala in tako sva sklenila, da bova ostala kar v kampu "Kod boće". V Žabljaku sva srečala znane obraze. Prijatelj Mare in njegova hči sta se vračala iz Grčije in sta naredila postanek v Žabljaku. Seveda gremo na pijačo, nato pa v kamp na kosilo in popoldansko uživanje. 

eden od vikendov v okolici Črnega jezera

večer v kampu

8.dan 29.7.2022

Zbudiva se v krasno jutro. Spet zajahava kolesa in tokrat imava prvi cilj vidikovac "Čurevac". Kolesa prikleneva ob vhodu v Nacionalni park, kjer je dnevna vstopnina 3€. Vstopnice pa shraniva, da jih bova pokazala na drugih vstopnih lokacijah kasneje tokom dneva. Od tu do vidikovca naju čaka še cca 25 minut hoje, ki je povsem primerljiva s kakšno od slovenskih poti po sredogorju. Tam pa naju pričaka čudovit razgled po dolini Tare.

Durmitor z Bobotovim kukom, najvišjim vrhom Črne gore

kanjon reke Tare

kanjon reke Tare

Zminjsko jezero

Odpeljeva se še do Zminjskega jezera, kjer neprevidna peška na cesti povzroči Vanjin padec. K sreči brez posledic. Za pomiritev in užitek si privoščiva kavo in hladno pivo pri Črnem jezeru.

za kavo z mlekom postrežejo mleko v štamperlih:-)

Lav - kralj živali in kralj med pivi!

Privoščiva si še pozno kosilo in nato vrnitev v kamp! dan je zaključen!

9. dan 30.7.2022

Današnji kolesarski cilj je prelaz Sedlo na 1907m nadmorske višine. Vanja s svojim električnim, jaz pa z navadnim kolesom. V prekrasnem sončnem vremenu je pravi užitek kolesariti.

cilj se skriva nekje tamle zadaj

sem že bližje

in na vrhu

odlična lokacija za avtodomarje

Na vrhu si privoščiva zasluženo pivo, ki je s ceno 1.80€ izredno poceni!  Saj bi še enega, pa naju čaka še nekaj kolesarjenja!

cesta na prelaz

počitek po napornem dnevu:-)

Ob vračanju s prelaza Sedlo k Vražjemu jezeru srečava precej triatloncev, pa tudi približno 60 mercedesovih terencev iz različnih držav. Očitno so imeli nekakšno druženje.

Vražje jezero

Dan zaključiva že zgodaj popoldne, saj se je potem pripeljala dvourna nevihta. Nato pa spet sonce. Ampak za ta dan je bilo dovolj.

10. dan 31.7.2022

Oblačen dan izkoristiva za dopoldansko poležavanje, nato pa se peš odpraviva čez hrib do Črnega jezera. 

Na poti okoli jezera srečava zanimiv par iz Poljske. Oba z električnimi kolesi, on pa je imel pripeto še nizko prikolico za prevoz psa. Pa tudi ta, se mi zdi, da je imela električno podporo.

zanimiva prikolica za psa

Skozi Žabljak se vrneva nazaj v kamp kjer zaključiva današnje pešačenje. Kar 11 km se je nabralo.

Zvečer pa se nama v kampu pridruži prijatelj Francelj imenovan tudi Lumpi. Seveda nazdravimo. Večkrat!:-)

Vanja in Lumpi v elementu:-)

11. dan 1.8.2022

V avgust stopimo v krasnem soncu in z Lumpijevim avtodomom se odpeljemo v Žabljak na kavo, po kruh. Ker je Lumpi prvič tukaj ga odpeljeva še na prelaz Sedlo. Čudovit razgled in uživanje ob pijači. 

Vrnemo se v kamp, dotočimo vodo , spraznimo WC in se mimo Vražjega jezera odpeljemo naprej. 

na prelazu Sedlo

ena skupinska!:-)

Most na Đurđevića Tari in spomenik Lazaru Jaukoviću, ki je kot inženir gradil most in ga kot partizan leta 1942 miniral, vendar le toliko, da je bil neuporaben za Nemce in Italijane, zrušil se pa ni! 

Most na Đurđevića Tari

ostanki TAM-a in JLA

Po hladni bevandi se odpeljemo naprej. Proti meandrom Čehotine. Najdemo odcep krasne nove ceste, ki se čez par kilometrov spremeni v makadam, še malo naprej pa je ceste konec. Vrnemo se na glavno cesto in nadaljujemo mimo Plevlje do meandrov. Cesta je bila slaba, pogled na meandre pa čudovit. Lumpi jih imenuje oleandri!:-)

pogled na odprt kop rudnika premoga v Plevlji

naše mašince

meandri Čehotine

Lumpi in bor. Podpirata drug drugega!:-)

meandri Čehotine

Vrnemo se v Plevljo, kjer zaman poskušamo najti kakšno gostilno s primernim parkiriščem za dva avtodoma. Obupamo, zato pa parkiramo kar pri športni dvorani. Kot po naključju je na drugi strani dvorane odlična gostilna "Milet bašta". Seveda so bili na vrsti čevapi! Potem pa še večerna debata pred avtodomi.

večerna izmenjava mnenj:-)

12. dan 2.8.2022

Sprehodimo se po Plevlji, ki je še vedno zelo socialističnega izgleda. In nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Na tržnici kupimo sadje, Lumpi pa še žarnice na nitko, ki jih pri nas ne prodajajo več Pa še čisto poceni so bile.

Husein-Pašina đamija

socialistični bloki v središču Plevlje

prodajalna volne na tržnici v Plevlji

Cesta proti mejnemu prehodu Jabuka med Črno goro in Srbijo je v gradnji. Kar pa ne ovira domačinov pri norih prehitevanjih. Po dobri uri čakanja na meji se spustimo do Prijepolja, kjer pa smo spet v koloni. Tokrat je krivec most, ki je v popravilu in promet poteka po polžje. 

mejni prehod Jabuka

Le nekaj kilometrov iz Prijepolja si ogledamo samostan Mileševa. Za pravoslavce je to zelo pomemben samostan, saj v njem poleg ostalega hranijo roko Svetega Save LINK

roka Svetega Save

samostan Mileševa

samostan Mileševa

v samostanski zakladnici

v samostanski zakladnici

v samostanski zakladnici