Portugalska 2019 - 1.del

Italija, Francija, Španija, Portugalska, Gibraltar in Andora!

1.del: Tenetiše - Santiago de Compostela

Za letošnji dopust sva si izbrala eno oddaljenejših držav. Portugalsko. 

1. dan - 19.6.2019

Od doma naju je pot vodila preko mejnega prehoda Vrtojba v Italijo. Že kmalu v Italiji sva naletela na gradbišče nove avtoceste. Ker pa znajo Italijani graditi ceste malo drugače kot pri nas, tam ni bilo nikakršnih zastojev. V vsako stran dva vozna pasova dovolj široka , da omogočata prehitevanje kamionov, zato do zastojev skoraj ne prihaja. Kilometri in kilometri avtoceste mimo Verone, Brescie, Milana in Torina, nato pa sva zavila proti hribom. V mestu Oulx zavijeva levo in se po ozki dolini dvigneva do vasi Claviere.

Cesta proti Claviere

Tipična alpska hotelska vas Claviere

Cesta je ravno prav strma, da je priljubljena me motoristi in kolesarji. Tudi taki z "lezikolesom" pridejo do vrha.

Takoj na začetku vasi imajo postavljeno nekaj metrov poti, kakršna je v sosednji soteski San Gervasio. Tam je namreč najdaljši viseči most na svetu. Dolg je 544m, višina pa je okoli 30m. Cena pa je 15€ za odraslo osebo. https://www.pontetibetano.net/

Kakorkoli, midva se nisva odločila za preizkus hrabrosti, zato sva se odpeljala naprej proti Brianconu. Cesta je ovinkasta in lepo vzdrževana, pa tudi policaji z radarjem se najdejo za kakšnim ovinkom. No, pa saj z avtodomom res ne moreš drveti.

 Parkirala sva na PZA 44.901274, 6.646643 tik pred trdnjavo. Je sicer plačljivo, ampak si nisva znala razložiti delovanja parkomata, saj je bilo vse napisano v francoščini. Potem pa nič.

Pred trdnjavo v Brianconu

Vhod v stari del Briancona

"Psi dobrodošli" je napis ob vhodu v enega od apartmajev

Na spodnji strani visoke hiše, zgoraj pa vstopiš kar v drugo nadstropje!

Po sredi glavne uličice v starem Brianconu teče hladen potoček, ki v poletni vročini deluje kakor klima!

Katedrala v Brianconu

V Brianconu se nisva dolgo zadržala in sva se odpravila naprej v smeri Grenobla. Po prekrasni razgledni cesti sva se dvigovala proti prelazu Lautaret. Po tej cesti bodo čez šest dni kolesarili udeleženci Tour de France 2019, prvi avtodomi navijačev pa so bili že parkirani na najboljših lokacijah.
Da je kolesarstvo v Franciji res popularno pričajo tudi opozorilni znaki ob cesti, da naj bi bila razdalja pri prehitevanju med avtom in kolesarjem vsaj 1.5m. Kasneje v Andori sem videl ravno tak znak z razdaljo 2m. Ja mi smo še daleč od kolesarsko razvitih držav.

Plazovi so tu kar pogosti

Prelaz Lautaret in prvi avtodomi kolesarskih navdušencev nad Tourom. Kolesarji bodo tu šele čez 6 dni!!!

Pogled v smeri Briancona od koder sva prišla

Razdalja med avtom in kolesarjem naj bo vsaj 1.5 metra!!!

Za prvi dan sva se dovolj navozila, zato sva se ustavila na makadamskem parkirišču ob majhnem jezeru pod prelazom Lautaret. Kar nekaj avtodomov nas je tu prenočevalo. 45.030535 6.363640 Čisto zraven pa je tudi majhen kamp.

Jezerce je sicer lepo, mrzlo pa ko hudič!

Do tukaj: 840.60km

2.dan - 20.7.2019

Zbudiva se v prekrasno jutro in kmalu sva že na poti. Po ozki dolini in na trenutke ovinkasti cesti se spuščava proti Grenoblu. Na cesti srečujeva zelo veliko kolesarjev, ob cesti pa je veliko plakatov, ki nas opominjajo na bližajočo se kolesarsko evforijo.

Ozka dolina proti Grenoblu.

V Grenoblu se najina pot začne kar strmo vzpenjati proti vasi Villard-de-Lans. Od tam pa skozi sotesko La Bourne. Cesta skozi sotesko je dejansko vklesana v skale in na nekaterih mestih zelo ozka. Na srečo so narejena izogibališča, saj drugače bi bil promet z večjimi avtomobili oz. avtodomi skoraj nemogoč. Že tako je omejitev višine pri 3.5m.

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Dodajte napis

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

In ko že misliš, da je lepot konec se prikaže še biser na tej cesti, ki je speljana visoko nad reko La Bourne.

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Soteska La Bourne

Pont-en-Royans

In ko sva zapustila hriboviti del in se spustila na ravnino proti mestu Valence so naju presenetile velike njive česna. No saj so Francozi itak znani kot ljubitelji in pridelovalci česna.

Njive česna

In že sva na avtocesti. No, neravno na avtocesti, saj sva v zastoju stala že kar na uvozu. Pa smo se premaknili, pa smo spet stali...eden tistih fantomskih zastojev, o katerih je bilo veliko govora tudi na Radiu Slovenija. Saj so običajna stvar tudi na naših avtocestah.

In že stojiva v fantomskem zastoju na avtocesti

Cesta naju pelje tudi mimo jedrske elektrarne v mestu Crues. Ta ima 4 vodne reaktorje z močjo 900MW, skupaj torej 3600MW. Gradnja se je začela leta 1978 in je trajala do leta 1984 in zaposluje približno 1200 ljudi. Elektrarna proizvede 4-5% električne energije proizvedene v Franciji in pokriva približno 40% porabe  v regiji Rona-Alpe. (Glavno mesto regije je Lyon, za Parizom drugo največje metropolitansko območje v Franciji)

Jedrska elektrarna v Cruesu

V Nimesu zavijeva na severozahod proti Alesu in Generarguesu. Tu se nahaja velik botanični vrt z ogromnimi sekvojami in največjim bambusovim gozdom v Evropi. 44.07142 3.98098 Vstopnina za dve osebi pa je 23.60€

bambusov gozd

bambusov gozd

bambusov gozd

Palmin drevored

Ogromna magnolija

Magnolija

Botanični vrt Generargues

Botanični vrt Generargues

Botanični vrt Generargues

Botanični vrt Generargues

Lokvanji v botaničnem  vrtu Generargues

Najina naslednja postaja in  tudi prenočevanje pa je bila v vasici La Couvertoirade.

Vasica je iz 11. stoletja in je bila prvotno last vitezov Templarjev. Leta 1562 na začetku verskih vojn so jo zaman poskušali osvojiti Hugenoti. Leta 1768 je bila vas dodeljena vitezu Riquettiju baronu Mirabeau. V 19. stoletju področje prizadene exodus podeželjskega življa, v 20.stoletju pa se vedno bolj zateka k turizmu. Tako je vasica obnovljena v bolj ali manj originalno stanje, kar privablja veliko turistov.

PZA v La Couvertoirade

La Couvertoirade

Dodajte napis

La Couvertoirade

La Couvertoirade

kamnita streha v La Couvertoirade

Pokopališče v La Couvertoirade

Pokopališče v La Couvertoirade je iz iztega časa kot cerkev. To je iz 14. stoletja. Uporabljalo se je do konca 19.stoletja. Nekateri spomeniki so ohranjeni na samem pokopališču, drugi pa v cerkvi.

Za te kamnite kipe se ne ve ali so se uporabljali kot spomeniki ali pa kot "kilometerkamni" oz . označevalci razdalj

La Couvertoirade

mlin poleg vasice La Couvertoirade

mlin poleg vasice La Couvertoirade

 La Couvertoirade

 La Couvertoirade

 La Couvertoirade

 La Couvertoirade

Prenočila sva na parkirišču poleg vasi v družbi še nekaj avtodomov. Večinoma francoskih.

Do tukaj : 1349 km

3.dan - 21.7.2019

Zbudiva se v krasno jutro in že sva na poti proti mestecu Millau. Pred mestom je zgrajen prekrasen viadukt in s svojo višino je 343 min je najvišji cestni most na svetu. Dolg je 2,5 kilometra. Graditi so ga začeli leta 2001 in odprli leta 2004. Cena izgradnje je bila 400 milijonov €. Projektiral ga je britanski arhitekt Norman Foster. Najvišji od sedmih podpornih stebrov je visok 343 m in je s tem za 23 metrov višji od Eifflovega stolpa v Parizu. za gradnjo so porabilo več kot 200.000 ton betona, 36000 ton jekla in 9000 ton asfalta. Vozišče poteka 270 m nad tlemi.
Na severni strani viadukta se nahaja počivališče z razstavo "Viaduct Expo", kjer je predstavljena sama gradnja viadukta, kot tudi veliko tehničnih podatkov in detajlov o sami gradnji viadukta. 44.09454 3.02215 Vredno ogleda!

viadukt Millau

viadukt Millau

viadukt Millau

viadukt Millau

viadukt Millau

viadukt Millau

Naslednja postaja na najini poti je mesto Albi nad reko Tarnin je od leta 2010 vpisano v Unescovo svetovno dediščino. Poznano je po gotski katedrali sv.Cecilije iz 13. stoletja.
Zgrajena je iz opeke, ki daje celotni četrti enotno barvitost. Katedrala je zgrajena v sredozemskem sloguin je največja opečnata stolnica na svetu. Od 6.stoletja naprej je katedrala v Albiju posvečena rimski mučenki sveti Ceciliji. Relikvije zavetnice so v katedrali izpričane okrog leta 1130. Danes jih hranijo v razkošnem neogotskem relikviariju in so stalno izpostavljene. Navzočnost relikvij pojasnjuje, zakaj je papež Pij XII. leta 1947 katedralo povzdignil v baziliko. Albižanci so vedno zelo častili sveto Cecilijo in še danes na njen praznik 22. novembra pripravijo veliko slovesnost. (vir:https://si.aleteia.org/2019/12/31/katedrala-v-albiju-trdnjava-luci/)

Bazilika sv. Cecilije v mestu Albi

Bazilika sv. Cecilije v mestu Albi

Bazilika sv. Cecilije v mestu Albi

Poleg bazilike pa se nahaja tudi muzej slikarja Henri de Toulouse-Lautrec-a, rojenega leta 1864 prav v mestu Albi.

muzej slikarja Henri de Toulouse-Lautrec-a

Bazilika sv. Cecilije v mestu Albi

Bazilika sv. Cecilije v mestu Albi

akvadukt v Albi-ju ki je še vedno v uporabi

Od tu se mimo Toulousa se po dobrih lokalnih cestah peljeva proti Lourdu.

cesta proti Lourdu

V Lourdu poiščeva PZA 43.087568 -0.051013. Je mirno, ni pa najlepše. 10€ na noč, ima pa izpust in vodo.

Peš se odpraviva na ogled samega mesta, ki pa je povsem naravnan na turiste, ki pridejo iz verskih razlogov. Toliko trgovin z svečami, podobicami, kipci in ostalimi verskimi pripomočki še nisem videl.

Lourd

cerkev sv. Bernardke

cerkev sv. Bernardke

cerkev sv. Bernardke

Bazilika  Brezmadežnega spočetja v Lourdu

kip device iz Lourda

Bazilika  Brezmadežnega spočetja v Lourdu

notranjost Bazilike Brezmadežnega spočetja v Lourdu, ki sprejme 1500 vernikov

zakristija Bazilike Brezmadežnega spočetja v Lourdu

na vrhu Bazilike Brezmadežnega spočetja v Lourdu

"fantovščina":-)

V neposredni bližini bazilike se nahaja tudi jama , kjer naj bi se Marija prikazala Bernardki. Ni potrebno posebej poudarjati, da se sem valijo trume ljudi

Jama, kjer se je prikazala Marija

Sveče vseh mogočih velikosti

Opazila sva tudi, da se blizu bazilike začenjajo zbirati ljudje. Peš, na invalidskih vozičkih, na bolniških posteljah... Bolj kot se je večerilo, več jih je bilo. In nato se je začela povorka na trg pred baziliko, kjer se je odvila maša za vse bolne. res fascinanten pogled.

A brez Facebooka res ne gre:-)

Do tukaj: 1786km

4.dan - 22.7.2019

Še enkrat se odpraviva proti baziliki. Pred njo je ogromen trg in pod njim se nahaja podzemna bazilika sv. Pija X, ki sprejme približno 25000 vernikov. Zgrajena je bila leta 1958 ob stoletnici prikazovanj. In to si je vredno pogledati

Bazilika sv. Pija X

Bazilika sv. Pija X, ki sprejme 25000 vernikov

Še zadnji sprehod po Lourdu in že sva spet na cesti. Smer San Sebastian na severu Španije. Vmes še nakupiva špecerijo in že kilometri se spet nabirajo. Meja med Francijo in Španijo je zgolj formalnost.
In prav kmalu sva v San Sebastianu. Seveda brezglavo tiščiva v center. In ko se končno prebijeva do obale je tu višinska ovira. Torej parkirala ne bova ob plaži, drugje pa tudi ne, saj je gužva neizmerna. Kar hitro jo potegneva naprej. Naslednji cilj je Gatzelugatxe. 43.43929 -2.78342 To je majhen otoček na severu Baskije, ki je z celino povezan z mostičkom. Na vrhu tega 80 m visokega otočka je cerkvica iz 10. stoletja in je posvečena Janezu Krstniku. Ime Gatzelugatxe izhaja iz baskovskih besed "gatzelu", ki pomeni "kamniti grad" in "atx", ki pomeni skala". za dostop na otoček se morava najprej spustiti kakšnih 100 metrov do obale nato pa po 231 stopnicah (po nekaterih virih 220 ali 237 stopnic) do vrha otočka. In v tisti vročini to ni bil majhen zalogaj. Na srečo sva imela s seboj steklenico vode in pa eno pivo. In oboje nama je teknilo na vrhu.

Cerkvica na vrhu datira v 10 stoletje. Leta 1053 jo je don Inigo Lopez podaril samostanu San Juan de la Pena. Leta 1334 je bila eno od prizorišč boja med Biskajskim Lordom Juanom Nunezom de Lara in Alfonsom XI , kraljem Castilije.  Leta 1593 jo je napadel in uničil Francis Drake. Leta 1594 so jo napadli Hugenoti iz La Rochelle, v 18. stoletju pa tudi Angleži. Večkrat jo je uničil požar. Zadnjič leta 1978. Dve leti kasneje pa je bila ponovno posvečena .

Plaža  v San Sebastianu

Gatzelugatxe

Gatzelugatxe

Uspela sva!:-)

Med vzponom prehitiva skupino iz Pančeva. Sodelujejo na nekem folklornem festivalu v bližini. Lepo je slišati "poznane" besede v tujini.:-)

cerkev Janeza Krstnika na Gatzelugatxe

Stopnice do Gatzelugatxe

"This is not Spain" - napis na cesti v Baskiji

In že pristaneva v Bilbau. Velik PZA na vrhu hriba, s krasnim pogledom na prestolnico Baskije. 15€ ne glede na število oseb. Z elektriko in vodo je na parceli. 43.25987 -2.96383 Prav pasalo nama je malo počitka popoldne in kakšno pivo iz hladilnika. Saj sva naredila že kar precej kilometrov.

Štadion Atletica iz Bilbaa

Urejen PZA in tudi kar zaseden

večerni pogled proti Bilbau

Do tukaj: 2176 km

5. dan - 23.7.2019

Po zajtrku se odpeljeva naprej. Najin današnji cilj je Santiago de Compostela. Bolj poznan kot končni cilj pohodnikov po poti "El Camino" oz. po slovensko "Jakobova pot". Poti imenovane El Camino potekajo iz različnih krajev, najdaljša je dolga okoli 1000 km. V Santiagu de Compostela naj bi bil pokopan apostol Jakob.

Razsežnost Jakobove poti

Jakobova pot sestoji iz več odsekov, od katerih se glavni začne v kraju Saint-Jean-Pied-de-Port na meji med Španijo in Francijo in se imenuje »francoska pot« (Camino Francés). Do Santiaga meri okoli 780 km in poteka po severni Španiji. To je zaključni del poti, ki je skupen vsem variantam.

V nadaljevanju poti proti Franciji sta v glavnem dve možnosti za prehod Pirenejev, prelaza Puerto de Ibañeta (francosko Roncevaux) in Somport.

Preko prelaza Puerto de Ibañeta se je francoska pot nadaljevala v tri smeri.

• Do kraja Le Puy-en-Velay in do Lyona se je imenovala »via Podiensis« (voie du Puy),
• preko Limogesa in do Vèzelaya se je imenovala »via Lemovicensis« (voie de Vézelay)
• in do Pariza je vodila »via Turonensis« (voie de Tours).

Preko prelaza Somport je potekala »via Tolosane« (voie Toulousaine) mimo Toloze do Arlesa.

Iz Španije se priključijo na glavni odsek Jakobove poti razni manjši odseki, od katerih so najvažnejši sledeči:

• »Via de la Plata« ali »srebrna pot« se začne v mestu Sevilja, na jugu Španije in je ena izmed najdaljših poti (okoli 1000 km). Poteka po stari rimski cesti vse od Sevilje do mesta Astorga, kjer se priključi francoski poti.

• »Severna pot« poteka ob obali in daje tako priložnost osvežitve v morju pa naporni hoji. Kljub temu pa je zaradi terena, po katerem poteka, tudi najzahtevnejša pot do Campostele. Od mesta Irun blizu francoske meje je dolga 825 km in od Iruna se nadaljuje na sever do Soulaca in naprej kot obalna cesta vse do pristanišč na Rokavskem prelivu.

• »Portugalska pot« je najkrajša, vsega 230 km, in poteka po atlantski obali vse od Porta dalje.

• »Camino Ingles« ali »angleška pot« predvideva potovanje iz Anglije po morju do španskih pristanišč La Coruña in El Ferrol. Iz Ferrola do Santiaga je še 110 km, medtem ko iz Coruñe do Santiaga komaj 75 km.

Seveda se v navedenih krajih zaključijo le glavni odseki Jakobove poti, ker se ceste nadaljujejo po raznih deželah, od koder so prihajali in še prihajajo romarji in turisti.

Jakobova pot danes

Srednjeveška romanja so s časom prenehala in po nadškofu Xelmìrezu ni bilo več sposobnih voditeljev, tako je Santiago izgubil vso svojo veličino. Po odkritju Amerike se je tudi trgovina osredotočila bolj na južnih krajih polotoka. Šele v sedemnajstem stoletju je začelo mesto spet rasti, a ne več zaradi dotoka romarjev. Po Jakobovi poti ni hodil več nihče.

Leta 1985 je UNESCO vključil Jakobovo pot med svetovno dediščino. Leta 1987 je Svet Evrope priznal kulturno pomembnost poti, ki prečkajo vso Evropo s ciljem v Santiagu, in jih imenoval "evropska pot pobožnosti". Istočasno je bil odobren strošek za ustrezno opremo poti, predvsem za informativne table in mejnike z oznako poti.

Ta in podobna priznanja, ki ne poudarjajo verske plati, temveč kulturno in zgodovinsko važnost Jakobove poti, so spet obudila zanimanje zanjo. V zadnjih dveh desetletjih število obiskovalcev stalno narašča in čedalje več je tujcev, predvsem Nemcev in Italijanov. Leta 1989 je na primer priromalo v Santiago 5.760 oseb (od teh 2.391 tujcev), leta 2009 pa kar 145.877 oseb (66.870 tujcev). Omeniti je treba tudi izredni dotok romarjev v tako imenovanih Jakobovih letih, ko svetnikov praznik pade na nedeljo. Tako je bilo leta 1993 prisotnih 99.436 (5.093) romarjev, leta 1999 so zabeležili 154.613 (20.403) romarjev in leta 2010 celo 272.135 (84.046) romarjev. (vir: Wikipedia)

Ne vem ali se seli ali gre na dopust:-)

Nekje na poti sva obrnila tudi prvih 100000 km najinega avtodoma. No vsi niso najini, precej jih pa je.:-) In , zanimivo, avtocesta po celi severni Španiji je brez cestnin.

Zgleda da so v Španiji ptiči pametnejši kot v Sloveniji. Nikjer ni bilo videti , da bi jih kje sklatile vetrnice:-)

V Santiagu de Compostela parkirava na edinem PZAju, ki sva ga zasledila. Kakšnih 8 km od centra je en del parkirišča določen za PZA, seveda z vodo in izpustom. 42.84711, -8.58236. Privoščiva si kosilo, nato pa po Jakobovi poti. no, midva sva šla kar s kolesom.

Pot je odlično označena, seveda pa je na njej polno romarjev. Od mlajših, starejših, upokojencev invalidov...vsi z nahrbtniki, kakšno palico v roki in nasmehom na obrazu. Malo zaradi prehojene poti, malo pa zaradi bližine cilja.
V mestu je bilo vse polno obiskovalcev. tako, da sva kolesa parkirala v eni od ulic, nato pa nadaljevala peš. Na najino začudenje sva srečala tudi tri Slovenke, ki so ravno zaključile romanje po poti iz Porta. Ta je sicer krajša, vseeno pa je dolga 280 kilometrov. Zalogaj in pol. V pogovoru so nama povedale, da je v teh dneh ravno praznovanje dneva sv. Jakoba in da se glavno dogajanje obeta za naslednji dan.

Katedrala v Santiagu.

Kip papeža Janeza Pavla II.

Takole je pa je označena Jakobova pot po Santiagu

Nisva mogla brez selfija pred katedralo:-)

Odločiva se podaljšati najino bivanje v Santiagu za en dan, zato pa nama je ostalo več lasa za oglede. Ozke in zanimive ulice, vse polno lokalov in restavracij, prekrasne stavbe in vrtovi.

Vrt univerzitetne knjižnice

Prekrasni detajli

Prisotnost romarjev je očitna na vsakem koraku

skoraj nemogoče se je izgubiti

Ob povratku k avtodomu sva si v bližnjem trgovskem centru še malo obnovila zaloge in bila nemalo presenečena nad nizkimi cenami.

Za prijeten večer pa sva lahko še poslušala precej glasno glasbo z bližnjega bazena.

Do tukaj: 2804 km

7. dan - 24.7.2019

Danes imava časa dovolj, zato sva si privoščila malo poležavanja. Tudi nekaj poglavij knjige je bilo prebranih. Na hitro sva šla še v trgovino po svež kruh, nato pa spet na kolo in v mesto. Čas je bil najin zaveznik, saj je bila glavna predstava napovedana šele za pozno zvečer.

Povsod so prisotni znaki Jakobove poti

Samostan San Paio de Antealtares

Katedralo so ravno obnavljali, zato je bila precej zaščitena z raznimi panoji in zavesami. Vseeno pa sva se lahko sprehodila po notranjosti.

Notranjost bazilike sv. Jakoba

Notranjost bazilike sv. Jakoba

Notranjost bazilike Sv. Jakoba - vidi se, da je po teh stopnicah hodilo že veliko vernikov

Zgodovina

Po legendi je krščanstvo Keltom na iberskem polotoku prinesel apostol Jakob. Leta 44 je bil le-ta ubit v Jeruzalemu, njegovi posmrtni ostanki pa so bili prepeljani v Galicijo. V tretjem stoletju so Rimljani pregnali španske kristjane in grobnica je bila zapuščena. Prav tako je po legendi leta 814 grobnico ponovno odkril puščavnik Pelayo, po videnju neobičajne svetlobe na nočnem nebu. Škof Teodemir iz Irije je to prepoznal kot čudež in  sporočil kralju Galicije in Asturije  Alfonzu II. (791.-842.) Kralj je takrat ukazal, naj se na tem mestu zgradi kapela in po legendi naj bi bil kralj prvi romal v novo svetišče. Kasneje v letu 829 je bila zgrajena prva cerkev, kmalu potem leta 899 pa po ukazu kralja Alfonza III. Leonskega prva predromanska cerkev. Zaradi tega se je mesto počasi začelo razvijati v veliko romarsko središče. Leta 997 je to cerkev požgal Al Mansur Ibn Abi Aamir (938.-1002.) vojaški poveljnik kordobskega kalifa. Vrata in zvonove , katere so krščanski ujetniki prinesli v Cordobo, so vgradili v Veliko Džamijo v Cordobi. Ko je Cordobo leta 1236 osvojil kralj Ferdinand III. Kastiljski so ta ista vrata in zvonove prenesli muslimanski ujetniki v Toledo, da bi jih vgradili v Katedralo Blažene Device Marije v Toledu.

Gradnja današnje katedrale se je začela leta 1075 pod vladavino Alfonsa VI. Kastiljskega in pokroviteljstvom škofa Diega Pelaeza. Zgrajena je po istem načrtu kot tudi redovniška cerkev Bazilika Sv. Sernina v Toulousu, verjetno največja romanska stavba v Franciji. Zgrajena je pretežno iz granita. gradnja je bila večkrat prekinjena , toda po Liber Sancti Iacobi naj bi bil zadnji kamen postavljen leta 1122. Ni pa bila takrat dokončana. Posvečena je bila leta 1128 ob prisotnosti kralja Alfonza IX. Leonskega.

Po Codex Calixtinus je katedrala delo arhitekta Bernarda Starejšega, in njegovega pomočnika Robertusa Galperniusa, kasneje pa tudi Estebana, mojstra del v katedrali. V zadnji fazi gradnjo zaključuje Bernard Mlajši. 

Cerkev je postala škofija leta 1075 in zaradi pomembnosti romarskega središča jo je papež Urban II. kmalu proglasil za nadškofijo. Leta 1495 pa so ji dodali tudi vseučilišče. 

katedralo so naknadno okraševali in razširili tudi v 16. in 18. stoletju.

Fasade

Tloris katedrale

Kipi Davida in salomona

Pred katedralo se nahaja zlata školjka, simbol sv. Jakoba, katero romarji poljubijo v znak časti

Zahodna  fasada

Okoli leta 1667 so srednjeveški katedrali dodali baročne fasade, glavnemu pročelju pa stolpa. Višina romanske glavne ladje in tradicija je bil razlog, da so arhitektizgradili fasado podobno srednjeveški francoski katedrali. Okras srednjega dela (1738.) pa so tipični za španski čurigveristični stil.

Na bokih zahodne fasade se nahajata dva srednjeveška stolpa visoka 76 metrov. Na levem (Torre da Carraca) je kip Zebedeja, Jakobovega očeta, na desnem (Torre das Campas9 pa lik sv. Marije Salome, jakobove mame. Fasado je med leti 1738. in 1750. v poznobaročnem stilu zgradil Fernando Casas y Novoa. v srednjem zvoniku se nahaja kip sv. Jakoba , pod katerim se nahajata dva njegova učenca Anastazij in Teodomir, oblečena kot romarja. Ta dva kipa stojita bočno od grobnice sv. Jakoba, nad katero je zvezda, ki je pripeljala do njenega odkritja

Zvonik na vrhu zahodne fasade

Zahodna fasada tvori skupaj z sosednjim trgom (Praza do Obradoiro) harmonično celoto.

Tla se dvigujejo proti katedrali, do stopnic, ob katerih sta veličastna kipa Davida in Salomona. na vrhu stopnicpa so  vrata iz kovanega železa.

Proti jugu in severu se nahajajo zgradbe iz 18. stoletja, ki se lepo skladajo z katedralo. Slika te fasade je na španskih kovancih za 1, 5 in 10 centov. 

Severno pročelje

Severna fasada

Pred severno fasado pred romanskim portalom Francigena (poznan tudi kot "vrata raja") se končuje pot sv,Jakoba iz smeri Francije. ta portal je leta 1122 zgradil Bernard, cekveni blagajnik, uničen pa je bil v 17. stoletju. Na vrhu fasade stoji kip sv. jakoba iz 18. stoletja pred njim pa klečita dva kralja, Alfonz II. Veliki in Ordono II. Leonski.

Vzhodna fasada

Južna fasada

Vzhodna fasada na Prazi da Quintana nam ponuja povsem drugačen pogled. Ima dva glavna portala, sveta vrata in kraljevska vrata. Sveta vrata se odpirajo samo tekom jubileja (leta ko praznik sv. Jakoba  25. julija pade na nedeljo). V teh  letih se vstopa skozi manjša vrata posvećena sv. Pelayu, odkritelju groba sv. Jakova. Dovoljenje za obeleževanje jubileja je v 12. stoletju odobril papež Kalist Ii., leta 1179 pa s papeško bulo Regis Aeterni  potrdil papež Aleksander III. ta dokument je Santiago de Compostela dvignil na isti nivo kot Rim in Jeruzalem.

Baročno fasado je leta 1611 zgradil Fernand Lechuga. uporabil pa je kipe, ki jih je poprej naredil mojster Mateo. Tudi tu  se nad vrati nahajajo kipi sv. Jakoba in dveh njegovih učencev

Baroknu fasadu izgradio je 1611. godine Fernandez Lechuga, koristeći kipove koje je prije napravio majstor Mateo. I tu se iznad vrata nalaze kipovi sv. Jakova i njegova dva učenika.

Kraljevska vrata so dobila naziv po kraljevskem ščitu nad vrati

Južna fasada

Južna fasada se nahaja na trgu Praza das Praterias kjer  se v preteklosti prodajalo srebrni nakit. Ta trg z dveh strani obkroža katedrala in samostan. Ob grajski palači se nahaja tudi  palača Rajoy. Z desne strani se nahaja baročni stolp z uro (Torre del Reloj) ki je v 17. stoletju zgradil Domindo de Andrade.

Porta das Prateririas je eden od najbolj ohranjenih portalov, ki vodi v južni transept. Ta dvoločnii romanski portal prikazuje niz nasprotno postavljenih prizorov v niskem reliefu, Kiparji ki so ga izdelali so prišli iz francuskih mest Conquesa, Toulousea, Moissaca, Loarre in Jaca, kar je prispevalo k sinteze njihovih umjetniških tradicij. 

Samostan de San Francisco de Santiago

Samostan de San Francisco de Santiago

Samostan de San Francisco de Santiago

Ulice Santiaga de Compostela

Panorama z Baziliko Sv. jakoba

Za pozno kosilo sva si privoščila odlično paello z morskimi sadeži, potem pa sva se počasi odpravila na "Praza de Obradoiro" ali "Delavski trg". Tam naj bi bilo glavno dogajanje večera. Ob 20.00, ko sva prišla tja je bil trg že dodobra zaseden, čeprav naj bi bil začetek šele ob 23.00. Ni nama preostalo nič drugega, kot da se pomešava med množico in čakava.

ob 20.00 je bil trg že skoraj poln

Zahodna fasada katedrale

In potem se je po dolgem čakanju začel najprej prečudovit laserski show, s projekciranjem na mestno hišo. Polurni show v najrazličnejših barvah, z fantastičnimi vložki... Potem pa še polurni ognjemet. Kaj takega pa res redko vidiš. Navdušenje je bilo popolno pri vseh prisotnih.

https://www.youtube.com/watch?v=BA2HRDXPu98

https://www.youtube.com/watch?v=qCGFClE_n3M

Ostalo nama je le še nočno kolesarjenje nazaj do avtodoma in še en krasen dan je bil za nama!

Do tukaj:  2804 km

Naj bo za prvi del dovolj. Drugi je že v pripravi!

MŠ