Kolesarjenje po rudniku Mežica

Vikend na Koroškem

in kolesarjenje po rudniku Mežica

Plan za vikend je bil kolesarjenje po rudniku svinca in cinka v Mežici. Odpravila sva se že v petek in za pot izbrala avtocesto do Arje vasi, nato pa po prometno hudo obremenjeni cesti mimo Velenja, Šoštanja proti Črni na Koroškem. Kakšna 2 kilometra pred Črno sva ob cesti zagledala tablo za Najevsko lipo. 

Najevska lipa je drevo z največjim obsegom debla v Sloveniji. Včasih je znašal celih 11.24 m sedaj pa je "samo" 10.70 m.

Kar dobro vzdrževana cesta proti Ludranskem vrhu in Najevski lipi

Cesta se kar dobro vzpenja, je pa dobro vzdrževana in tudi z najinim Čukom ni bilo težav. Sva se lahko načudila strmim dolinam in pobočjem po tem deli Koroške.

Koroška je zelo gozdnata in strma

Čuka sva parkirala ob cesti in nadaljevala peš, saj je prav prijetno malo raztegniti noge in se naužiti svežega zraka. In tudi nagrada je prišla hitro. Ob cesti sva nabrala kar nekaj lisičk, pa tudi eno marelo. Žal je bila prestara in je ostala v gozdu. 

Najevska lipa

Znamenje ob Najevski lipi

Nazajgrede pa sva našla še štiri jurčke in kar precej gozdnih jagod.

Pot sva nadaljevala skozi Črno, Mežico , Prevalje in Ravne do Kotelj in Ivarčkega jezera nad Kotljami. Tam sva že pred dvema letoma preživela lep vikend in tudi tokrat sva se nadejala podobnega. Žaj je vse skupaj bolj zapuščeno in pozabljeno.

To je ostanek elektro omaric

veliko "parkirišče" ob Ivarčkem jezeru

Zapuščeno in pozabljeno

Do prihoda ostale družbe sva si privoščila še burger v bistroju Punkt v Kotljah. 

angleški "Triumph" , a žal iz plastike:(

Ko sta se nama pridružila tudi Jure in Milojka smo se skupaj premaknili nazaj k jezeru, kjer smo prespali.  

Za zajtrk smo si privoščili lisičke z jajci , nato pa smo se odpravili na pohod po okolici do turistične kmetije Ravnjak. Medtem pa so se nam na parkirišču pridružili tudi ostali člani "odprave".

Popoldne smo preživeli ob igranju zelo zanimive in malo poznane igre "Kubb" včasih imenovane tudi "Vikingški šah". 

Po zajtrku smo se odpeljali v Mežico, kjer smo se opremili s čeladami in svetilkami, nato pa smo se s spremstvom odpravili na kolesarjenje po rudniku Mežica. Samo kolesarjenje traja kakšno uro in pol , pot pa je dolga približno 5 km.  

Izhod iz rudnika je skozi Fridrihov rov na nasprotni strani hriba glede na vstop. Ostaql nam je le še spust do štartne točke in muzeja. 

Pergmandeljc - rudniški škrat

Kompletna posadka

vhor v rudnik za ogled z vlakcem

Ostal nam je še ogled rudniškega muzeja, kjer je prikazano nekaj detajlov rudnika, mineralov iz rudnika ter poseben del , v katerem je prikazano življenje takratnih rudarjev.

Wulfenit (PbMoO4)

Tako pa so nekoč živele rudarske družine!

Ostal nam je še čas za kosilo in nato vrnitev domov!

Lepo je bilo!

15.6.2018

MŠ