Čukov blog: november 2025

TOSCANA ZA KROMPIRJEVE POČITNICE 2025

Do letošnjega poletja si še nisva privoščila avtodomarskih počitnic v Italiji. Če izvzamem kakšen vikend v Gradežu. Letos sva za prvomajske počitnice izbrala Toscano. In sedaj ponovno za krompirjeve počitnice. Tokrat sva v družbi še dveh avtodomov (Mateja in Matjaž ter Lea in Piko).

1. dan

Na pot sva se odpravila že dopoldan, mimo Palmanove, Padove, Verone do prvega postanka v Mantovi.

Parkirava na pza pred Mantovo 45.164025 10.818289, kjer smo bili dogovorjeni da se dobimo.

Odpravila sva se na kratek sprehod do spodnjega jezera (Lago Inferiore)

Mantova

večerna Mantova

Castello di San Giorgio

Po večerji smo si vsi skupaj na hitro ogledali še Castello di San Giorgio. Nato pa počitek.

2. dan

Po zajtrku si ogledamo center Mantove, trg Piazza delle Erbe, Basilico di Sant' Andrea, trg Piazza Sordello ter vrt Giardini de Piazza Lega Lombarda

Palazzo del Podesta

Palazzo della Ragione

Casa del Mercante

čudovita pekarna Scaravelli

Torre dell'Orologio

Sončna ura Guvernerjeve palače je sončna ura s pravim in povprečnim časom na stolpu Guvernerjeve palače na Piazza Garibaldi v Parmi. Leta 1829 jo je zasnoval in zgradil Lorenzo Ferrari iz Sissie z znanstveno pomočjo Luigija Pazzonija

tako teraso imel bi tudi jaz!:-)

Basilica di Sant' Andrea

Piazza Sordelo s Palazzo del Capitano in levo Palazzo Ducale (vojvodska hiša)

Piazza Castello

počitek po napornem ogledu Mantove:-)

Pot nadaljujemo mimo Parme , La Spezie do Levanta, kjer parkiramo v kamp Albero D'Oro. Hiter ogled Levanta in že je tukaj noč. Pozno kosilo in druženje ob Matejinih palačinkah! Odlično!

V Levantu ima še Rdeči križ svoj avtodom:-)

večer na plaži v Levantu

3. dan

Že zgodaj zjutraj se z vlakom odpravimo na ogled Cinque Terre.

Cinque Terre je naziv 18-kilometrskega pasu severozahodne
obale Ligurskega morja v Italiji s številnimi zalivi in plažami,
obdanimi s strmim reliefom. V dobesednem prevodu ime
pomeni »Pet dežel«, vendar gre pravzaprav za pet slikovitih
vasi, ki si od severa sledijo v naslednjem vrstnem redu:
Monterosso al Mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore.
Vasice so nastale ob skalnati, strmi klifni obali, ki se v vrsti
zaporednih teras z vinogradi spušča proti morju. Od leta 1997
je območje Cinque Terre skupaj s sosednjim parkom Porto
Venere in bližnjimi otoki Palmaria, Tino in Tinetto uvrščeno
na Unescov seznam kulturne dediščine.

V zgodovinskih dokumentih se območje prvič pojavlja v 11. stoletju;
najprej sta bili ustanovljeni vasi Monterosso (prva omemba leta 1056)
in Vernazza (1088), ostale vasi pa so se pojavile kasneje v času
vojaškega in političnega razcveta mesta Genova. V 16. stoletju
so prebivalci za zaščito pred vpadi Turkov utrdili stare utrdbe ter
zgradili nove obrambne stolpe. (vir: Wikipedija)

In že gremo...!

Naš prvi cilj je Ponterosso al Mare!

Ponterosso al Mare

San Domenico

Santa Andrea

Vanja je ravno še ušla valovom

Ponterosso al Mare

Taščin stol

Iz Monterossa se z vlakom odpeljemo do Vernazze.

Vernazza

Tyra v Vernazzi

Mi smo tu!

ozke uličice v Vernazzi

Midva na gradu Castello di Vernazza

pogled po obali Cinque terre

Vernazza

Spet na vlak in naslednja postaja je Corniglia. Vlak ustavi na postaji za hribom in če si hočemo ogledati Corniglio, se moramo povzpeti po približno 400 stopnicah. Pa pojdimo!

Corniglia se nahaja v osrčju narodnega parka Cinque Terre na majhnem rtu, 100 metrov nad morjem. Je najmanjša od petih vasi in tudi najslabše dostopna. Do vasi se je potrebno povzpeti po stopnišču Lardarina, ki ima 382 stopnic, ali pa se z železniške postaje odpeljete z avtobusom. (vir:https://www.cinqueterre.eu.com/en/corniglia)

Corniglia

Tu je vse majhno. Tudi cerkvica!

Corniglia

Naša naslednja postaja je Riomagiorre. Vmes je še Manarola , ampak smo jo izpustili, ker bi morali do nje peš. Vlak tam nima postaje, mi pa smo bili malce preutrujeni za hojo.!:-) Kasneje sva izvedela, da naj bi bila prav Manarola najlepša, ampak je bilo že prepozno. Nekaj mora pa ostati tudi za naslednjič!

Riomagiorre

Vrnemo se v kamp in uživamo dan do konca! Saj ga ni bilo več veliko!

4. dan

Odpeljemo se naprej. Zapustimo področje pokrajine Ligurije in pripeljemo se v Toscano. Prvo mesto, ki si ga ogledamo je bilo Lucca.

Tyra kot sovoznik!:-)

Mesto Lucca sva si ogledala že maja in nama je bilo zelo všeč. Sedaj pa je bil v mestu festival risank in igric "Lucca comics &games 2025" in vsi trgi so bili "okrašeni" z raznimi figuricami iz risank ter šotori s spremljevalnim programom. Samega mesta tako sploh ne začutiš! Škoda!

park okoli obzidja Lucce

Lucca

vsepovsod liki iz risank

cerkev San Michele del Foro

Osupljiva cerkev iz 12. stoletja, znana po Lippijevih tabelnih slikah,
z okrašenim pročeljem v obliki poročne torte.

Kmalu smo se naveličali vseh teh figuric, pa smo najeli kolesa in po obzidju obkolesarili mesto Lucca!

ženski kolesarski team!

In že smo na cilju! Še selfi za dokaz!

Naslednji dnevni cilj pa je Volterra! Parkiramo na pza Volterra 43.403182 10.864273 pri vratih Doccioli, od koder nas do samega centra loči le "malo" daljše stopnišče. Samo 251 stopnic! Ravno prav za večerni sprehod!

Vodnjak »Fonte« v Doccioli tik pred vrati z istim imenom
Do »fonte« se pride po stopnišču z 251 stopnicami, zgrajenem leta 1933, ki ga domačini še
danes imenujejo »via delle scalette di Docciola« (»majhne stopnice ulice Docciola« ali, za tiste,
ki prihajajo z avtomobilom, neposredno s parkirišča Docciola zunaj srednjeveškega mestnega
obzidja.
Dva kamnita koničasta loka, zgrajena v prvi polovici 13. stoletja, podpirata streho pralnice s
»fonte«, nekakšnim rustikalnim vodnjakom. Voda prihaja skozi odprtino na desni, ki dovaja vodo
tudi v korito, in eno na sredini zadnje stene, ki se naslanja na hrib. Ob straneh in na sredini
fasade so trije križi.
Na fasadi je tudi napis, ki pojasnjuje, kdaj je bil ta del izdelan in kdo ga je izdelal.
Majhen kanal, izkopan v tla odprtega prostora, obrnjenega proti »fontu«, je nekoč vodil do
drenažnega sistema, ki je odvajal odvečno vodo zunaj obzidja. Ta je nekoč oskrboval z dodatno
posodo z vodo, ki so jo ljudje lahko uporabljali, ko so bila vrata zaprta ali zapečatena.
Ena najstarejših dokumentov je iz leta 1224, v poglavju statuta občine Volterra. Kipi govorijo o
gradnji ceste, ki vodi do reke Ere od »fonta« v doccioli, vendar tudi starejši dokumenti omenjajo
tam »fonte«.
Vrata Docciola, ki se odpirajo v dolino za Volterro , so bila v srednjeveško obzidje dodana nekaj
let po »fonti«, ki je bila dokončana skupaj z obzidjem po letu 1260. Vrata so bila v 15. stoletju
zapečatena, ker zaradi upada prebivalstva ni bilo dovolj stražarjev za vsa mestna vrata. Ponovno
so jih odprli šele v 19. stoletju.

(vir:https://volterratur.it/en/poi/docciola-source/)

vrata v Volterro in vodnjak "Docciola"

eden od kipov, ki jih je vse polno v Volterri

samo 251 stopnic in smo že v centru Volterre

večerna Volterra

krasna dekoracija v enem od lokalčkov v Volterri. Z veseljem smo si privoščili pijačo!
Ali dve!

Najnovejši "Drive in" kino v Volterri

Palazzo Pretorio

5. dan

Seveda smo si morali Volterro pogledati tudi podnevi. In tudi čez dan je tam 251 stopnic!:-)

spomenik padlim v vseh vojnah

cerkev San Pietro in Selci

pogled po Toscani

"Porta a Selci" ali "Kremenčeva vrata"

še en zanimiv bifejski detajl

Palazzo dei Priori (Knežja palača)

Palazzo dei Priori

pogled na Toscano s Knežje palače

mi trije v Volterri

Naš naslednji cilj za ogled je San Gimignano. Sam San Gimignano je zelo skop z parkirišči za avtodome, zato parkiramo na pza v cca. 2 kilometra oddaljeni Santa Lucii. 43.451970 11.055682 nato pa peš v mesto.

San Gimignano

je majhno obzidano srednjeveško mestece (z okoli 8.000 prebivalci) v pokrajini Siena v Toscani v Italiji. San Gimignano, znan kot Mesto lepih stolpov, slovi po svoji srednjeveški arhitekturi, edinstveni v ohranjanju približno ducata svojih stolpnih hiš (rodbinskih stolpov), ki s postavitvijo na vrh hriba in obdajajočimi zidovi tvorijo »nepozabno obzorje«. Znotraj obzidja dobro ohranjene zgradbe vključujejo pomembne primere romanske in gotske arhitekture, z izjemnimi primeri posvetnih stavb in cerkva. Palazzo Comunale, Kolegijska cerkev in cerkev Sant 'Agostino vsebujejo freske, vključno s cikli iz 14. in 15. stoletja. Zgodovinsko središče San Gimignano je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Mesto je znano tudi po žafranu, zlati šunki in belem vinu Vernaccia di San Gimignano, pridelanem iz starodavne sorte grozdja Vernaccia, ki se goji na pobočjih iz peščenjaka tega območja.

Zgodovina

V 3. stoletju pred našim štetjem je na mestu današnjega San Gimignana stala majhna etruščanska vasica. Kronisti Lupi, Coppi in Pecori pripovedujejo, da sta med zaroto Katiline proti Rimski republiki v 1. stoletju dva brata patricija, Muzio in Silvio, pobegnila iz Rima v Valdelso in zgradila dva gradova, Mucchio in Silvia (danes San Gimignano). Ime Silvia se je leta 450 našega štetja spremenilo v San Gimignano, potem ko je škof Geminijan, svetnik Modene, posredoval, da bi privrženci Huna Atile gradu prihranili uničenje. Posledično je bila svetniku posvečena cerkev, v 6. in 7. stoletju pa je okoli nje zrasla obzidana vas, ki so jo zaradi obsežnega gozda v okolici pozneje imenovali Grad San Gimignano ali Grad gozda. Od leta 929 so mestu vladali škofje Volterre.

V srednjem veku in v času renesanse je bil tukaj postanek za katoliške romarje na poti v Rim in Vatikan, saj leži ob srednjeveški cesti Via Francigena. Razvoj mesta je izboljšala tudi trgovina s kmetijskimi proizvodi s plodnih sosednjih gričev, zlasti z žafranom, ki se uporablja za kuhanje in barvanje blaga ter za vino Vernaccia, ki naj bi navdihovalo papeže in pesnike.

Leta 1199 se je mesto osamosvojilo od volterskih škofov in ustanovilo podestà ter se lotilo obogatitve komune s cerkvami in javnimi stavbami. Vendar je bil mir v naslednjih dveh stoletjih moten zaradi konflikta med gvelfi in gibelini ter družinskim rivalstvom v San Gimignanu. To je povzročilo, da so si konkurenčne družine gradile rodbinske stolpe vse večje višine. Proti koncu srednjeveškega obdobja je bilo 72 stolpov, visokih do 70 metrov. Konkurenca je bila dokončno zadržana, ko je lokalni svet odredil, da noben stolp ne sme biti višji od stolpa v bližini Palazzo Comunale.

Medtem ko je uradni zavetnik mesta sveti Geminijan, mesto časti tudi sveto Fino, znano tudi kot Serafina, ki se je rodila v San Gimignanu leta 1238 in katere praznik je 12. marca. V kapeli Santa Fina v kolegijski cerkvi je njeno svetišče in freske Ghirlandaia. Hiša, ki naj bi bila njen dom, še vedno stoji v mestu.

8. maja 1300 je San Gimignano gostil Danteja Alighierija v vlogi veleposlanika lige gvelfov v Toskani.

Mesto je cvetelo do leta 1348, ko ga je prizadela črna smrt, ki je prizadela vso Evropo in približno polovica prebivalcev je umrla. Mesto se je podredilo vladavini Firenc. Sprva je bilo nekaj gotskih palač zgrajenih v florentinskem slogu, številni stolpi pa so bili znižani na višino hiš. Kasneje je razvoj zamrl, San Gimignano pa je ostal ohranjen v svojem srednjeveškem stanju do 19. stoletja, ko se je začel njegov status turističnega in umetniškega letovišča.

Opis

Mesto je na grebenu hriba z glavno osjo sever / jug. Obkroženo je s tremi obzidji in ima na najvišji točki, zahodno, ruševine trdnjave, uničene v 16. stoletju. V mesto je osem vhodov, postavljenih v drugo steno, ki je iz 12. in 13. stoletja. Glavna vrata so Porta San Giovanni na grebenu, ki se razteza proti jugu, Porta San Matteo na severozahodu in Porta S. Jacopo na severovzhodu. Glavni ulici sta Via San Matteo in Via San Giovanni, ki prečkata mesto od severa proti jugu. V središču mesta so štirje trgi: Piazza Duomo, na katerem stoji Kolegijska cerkev; Piazza della Cisterna, Piazza Pecori in Piazza delle Erbe. Severno od mesta je še en pomemben trg, Piazza Agostino, na katerem stoji cerkev Sant 'Agostino. Lokacije Kolegijske cerkve in Sant 'Agostina ter njihove piazze dejansko delijo mesto na dva dela.

Znamenitosti

Mesto San Gimignano ima veliko primerov romanske in gotske arhitekture. Poleg cerkva in srednjeveških utrdb obstajajo primeri romanske posvetne in domače arhitekture, ki jih med seboj ločijo okrogli in koničasti oboki. Posebnost, značilna za pokrajino Siena, je, da so loki odprtin potlačeni, pri čemer imajo vrata pogosto drugi nizki lok pod polkrožnim ali koničastim lokom. Tako romanska kot gotska okna imajo včasih razcepljeno obliko, z dvema odprtinama, ki sta pod enim lokom razdeljeni s kamnitim zidom.^[9]^[10]

Trgi:

Piazza della Cisterna

Ta trg, na katerega se je vstopilo z ulice Via San Giovanni, je glavni trg mesta. Je trikotne oblike in je obkrožen s srednjeveškimi hišami različnih datumov, med njimi nekaj lepih primerov romanskih in gotskih palač. V središču trga stoji vodnjak, ki je bil glavni vir vode za prebivalce mesta. Struktura je iz leta 1346. Čeprav je bil večji del obnovljen v poznem 20. stoletju, so deli tlakovcev iz 13. stoletja.

Piazza Duomo

Ta trg je severno od trga Piazza della Cisterna in je povezan s prehodom, ki meji na odprto ložo. Na zahodu na vrhu trga stoji Kolegijska cerkev, do katere prihajajo široke stopnice. Zdi se, da ime trga pomeni, da je bila ta cerkev nekoč stolnica, a čeprav je bila morda načrtovana, temu ni bilo tako. Druge pomembne stavbe na trgu so Palazzo Comunale in Palazzo Podesta, hiša župana. Palazzo Podesta odlikuje ogromna obokana loža.

Rodbinski stolpi

Medtem ko so v drugih mestih, kot so Firence, večino ali vse njihove stolpe porušile vojne, katastrofe ali obnova mest, je San Gimignano uspel ohraniti štirinajst stolpov različnih višin, po katerih je znan po vsem svetu.

Campanile della Collegiata
Torri degli Ardinghelli
Torre dei Becci
Torre Campatelli
Torre Chigi (1280)
Torre dei Cugnanesi
Torre del Diavolo
Torre Ficherelli or Ficarelli
Torre Grossa (1311) 54 m
Torre di Palazzo Pellari
Casa-torre Pesciolini
Torre Pettini
Torre Rognosa, 51 m
Torri dei Salvucci

Cerkve

V mestu je veliko cerkva: dve glavni sta Collegiata in Sant'Agostino, v kateri so številna umetniška dela zgodnjih italijanskih renesančnih umetnikov.

Pieve di Santa Maria v mestu Cèllole, vas v občini, je romanska podeželska cerkev s krstilnico.

Posvetne stavbe

Palazzo Comunale ali mestna hiša, nekoč sedež podeštata, je trenutno sedež Mestne galerije, kjer hranijo dela Pinturicchia, Benozzo Gozzolija, Filippina Lippija, Domenica di Michelina, Pier Francesca Fiorentina in drugih. Iz Dantejeve dvorane v palači je mogoče dostopati do freske Maesta, ki jo je ustvaril Lippo Memmi, pa tudi do Torre del Podestà ali Torre Grossa, 1311, ki je visok 54 metrov.

Kultura

San Gimignano je rojstni kraj pesnika Folgoreja da San Gimignana (1270–1332).

Izmišljena različica San Gimignana je predstavljena v romanu E. M. Forsterja iz leta 1905, Where Angels Fear to Tread kot Monteriano.

Un tè con Mussolini, drama o stiski angleških in ameriških žensk v Italiji med drugo svetovno vojno iz leta 1999, je bila delno posneta v San Gimignanu. Freske, ki jih ženske rešijo pred uničenjem med umikom nemške vojske, so znotraj kolegijske cerkve. Poročilo o tej epizodi je v veliki meri izmišljeno, ker čeprav obstajajo poročila o predvidenih povračilnih ukrepih proti mestu, ni dokazov o načrtu za uničenje cerkve. Vendar pa je sklicevanje na nevarnost kulturnega uničenja zgodovinsko, saj so zavezniki območje bombardirali deset dni.

Franco Zeffirelli je San Gimignano uporabil kot nadomestek za mesto Assisi v svojem biografskem filmu o sv. Frančišku Asiškem iz leta 1972 z naslovom Fratello Sole, Sorella Luna’’ (Brat Sonce, sestra Luna). Tu so posneli večino prizorov.

V romanu The Broker Johna Grishama, Joel Backman odpelje svojo drugo od treh žena na počitnice v Italijo, da se ne bi ločila od njega. Za mesec dni najameta samostan iz 14. stoletja v bližini San Gimignana.

M. C. Escher v lesorezu San Gimignano iz leta 1923 prikazuje slavne stolpe.

Različica mesta iz 15. stoletja je predstavljena v videoigri Assassin's Creed II iz leta 2009.

(Vir:https://sl.wikipedia.org/wiki/San_Gimignano )

San Gimignano

čudovita pokrajina v Toscani

Torre dei Becci

Piazza della Cisterna

svetovno znana sladolednica "Gelaterija Dondoli" v San Gimignanu

Torre Chigi

San Gimignano

In že smo na poti naprej. Dnevni cilj je pza pri Monteriggioni 43.385812 11.228294. Zvečer si privoščimo sprehod in kozarček odličnega vina v bližnjem mestu.

večerni Monteriggioni

6. dan

Premaknemo se do Siene in parkiramo na pza pod mestom 43.315658 11.316509, od koder je tudi najbližja peš pot do Siene. V pomoč pa so tudi tekoče stopnice, ki nas dvignejo do centra.

Duomo di Siena

"Palazzo delle Papesse" ali "Papeška palača"

Palazzo Chigi Saracini

kip Papeža Juliusa III

Palazzo Chigi Saracini

"Mestna hiša" ali "Palazzo Pubblico" v Sieni

Piazza del Campo

Siena

Piazza del Campo

vodnjak na Piazza del Campo

kip volkulje ter Romula in Rema v Sieni

Basilica Cateriniana San Domenico

Preprosta gotska katedrala, ki ima kapelico s freskami in hrani relikvije sv. Katarine, vključno z njeno glavo.

Siena

Fontebranda

Fontebranda

je eden od srednjeveških vodnjakov v Sieni , ki se nahaja v Terzo di Camollia, v Contradi of Oca, blizu Porta of Fontebranda .

Zgodovina

Vodnjak je v 13. stoletju zgradil ceh volnarjev (Lana). Prva omemba vodnjaka je iz leta 1081, dokumenti pa govorijo o širitvi, ki jo je leta 1193 izvedel Bellamino , in dokončni obnovi v sedanji obliki leta 1246. Vodnjak omenja Dante Alighieri v svoji "Božanski komediji" ( Pekel - Canto trentesimo /XXXth, vv. 76-78).

Struktura

Pročelje vodnjaka ima tri gotske loke in streho z zobci. Streha se razprostira nad rezervoarjem, ki ga napaja voda, ki potuje kilometre, da bi dosegla mesto. Struktura je bila tako velika zaradi večkratne uporabe: za pridobivanje pitne vode za moške in ločeno za živali ter za pranje oblačil, zlasti tekstila, ki ga je izdeloval Arte della Lana (Ceh volnarjev).

Fontebranda

Po vseh teh napornih ogledih smo si zaželeli tudi malo morja. In smo se odpeljali bližino Marina di Grosseto v camp Canova. Kamp sicer ni ob plaži, vendar nas 10 minutni sprehod ni odvrnil od kopanja. No, jaz, Piko in Tyra smo zaplavali v Ligurskem morju.

Jaz in Tyra v Ligurskem morju

mivke je povsod na pretek

noč čarovnic je tukaj:-)

skupno kosilo

miza polna dobrot

7. dan

Dan je oblačen in tudi malce rosi. Kar pa nas ni oviralo, da si ne bi ogledali bližnjega mesteca Pescaia.

uličica v Pescaii

cerkev Chiesa di San Giovanni Battista

Pescaia

pogled proti obali in prihajajočim nevihtnim oblakom

Pescaia

Vremenska napoved ni bila prav nič prijetna, pa tudi dopust je bil že v drugem delu, zato smo se odpeljali v smeri proti domu. Dnevni cilj je bil Arezzo, čeprav smo tja prispeli šele zvečer. Parkiramo na parkirišču blizu centra 43.472743 11.883129, nato pa peš v mesto.

Arezzo

katedrala v Arezzu

Arezzo

"Glavni trg" ali "Piazza Grande"

Torre Cofani

res sva bila tukaj.-)

8. dan

Jutranji sprehod po Arezzu nato pa naprej. Smer "Domov". Vmes pa še kakšen ogled. Tako smo se ustavili v Comacchiu. Majhno in zanimivo mestece ob kanalu je gostilo nekakšen festival pred "Nočjo čarovnic". Zanimivo!

Comacchio

Bilo je lepo, mi pa smo se odpravili naprej. Cilj: Chioggia! Na pza-ju ni bilo več prostora , zato pa smo parkirali kar na parkirišču pred njim. 45.207833 12.276610

Še večerni sprehod po Chioggi in debata ob kozarčku dobrega vina.

tudi avtodomi niso imuni na strašila!

Chioggia

Chioggia! Kot male Benetke!

9. dan

Sprehod v center Chioggie, obisk bogate ribje tržnice in že smo na poti naprej! Še zadnjo nočitev bomo naredili v kraju Caorle. tokrat v campu, saj je potrebno tudi sprazniti wc-je. Camp Margerita 45.592263 12.869473

odlično založena ribja tržnica v Chioggi

zadnje skupno kosilo

Zvečer pa v Caorle na špancir!

cerkev "Chiesa della Madonna dell'Angelo

"Campanile del Duomo" ali "Zvonik katedrale"

10. dan

Ostal nam je le še zadnji del potovanja in to je vrnitev domov.

Čudovito potovanje po Toscani, v družbi s čudovitimi ljudmi. Hvala Mateja, Lea, Matjaž in Piko za lepe trenutke na poti. Do naslednjič pa vsem lep pozdrav!

Miran, Vanja in Tyra

8.1.2026

Čukov blog

ponedeljek, 3. november 2025

TOSCANA ZA KROMPIRJEVE 2025

Zgodovina

Opis

Znamenitosti

Trgi:

Piazza della Cisterna

Piazza Duomo

Rodbinski stolpi

Cerkve

Posvetne stavbe

Kultura

Zgodovina

Struktura

Skupno število ogledov strani