Cerkev sv. Križa je najmlajša podružnična cerkev v poljanski župniji. Nima izpričane starejše predhodnice in tudi urbar iz 1501, ter vizitacija iz leta 1704 je ne omenjata. V Brezju nad Srednjo vasjo so sredi 17. stoletja pričeli graditi novo zgodnjebaročno cerkev, posvečeno sv. Križu, ki naj bi bila zgrajena v tridesetih letih 17. stoletja (leta 1635?). Na pravokotno ladjo (11m x 6 m, višina 7,3 m brez kapel) s stranskima kapelama se navezuje triosminski prezbiterij (7,75 m x 6,2 m, višina 7,5 m). Zvonik so verjetno zgradili leta 1673, kar izpričuje letnica na južni strani nad lino zvonice (navadno pritlični, obokani prostor pod zvonikom, kjer se zvoni, op. J. S.) in je prvotno stal ob zahodni fasadi. Med leti 1758–60 je bil obzidan tako, da so podaljšali ladjo za 6 metrov brez prostorskih in funkcionalnih pridobitev in pred zvonik postavili novo zidano in oblikovano fasado – kuliso. Nova vhodna zahodna fasada se oblikovno zgleduje po vhodnih fasadah cerkva v Gorenji vasi, Cerknem in v Poljanah. Oblikovno je preprostejša, brez bogato profiliranih pilastrov in vencev. Morda je delo enega od Mačkov – Matija (okoli 1657 – 1737) ali Štefana Mačka (1711 – 1793), ki sta se hotela izkazati tudi pri domači podružnični cerkvi. V času gradbenih del pri Svetem Križu sta živela in delovala v domačem okolju. Po še živem izročilu in raziskavah B. Resmana naj bi bila namreč doma v sosednji Žabji vasi, ki pripada tej podružnici.
Vhodna zahodna fasada je razčlenjena s tremi portali z ravnimi prekladami. Portal pri glavnem vhodu je iz lepo obdelanega Škofjeloškega konglomerata, portala pri sosednjih stranskih vhodih pa iz sivega apnenca nekje iz bližnje okolice. Iz enakega kamna sta izklesana tudi majhna vzidana kropilnika za vhodnimi vrati. Nad vrati so niše za kipe, nad njimi pa je namesto lin freska. Robovi vogalov cerkvene ladje so polkrožno zaokroženi. Na severni, vzhodni in južni fasadi cerkve so plitve niše. Po prezidavi cerkve je slikar Anton Tušek iz Škofje Loke naslikal tudi veliko fresko Križanja na vhodno fasado predelane cerkve in v niše okoli cerkve križev pot, ki ga je leta 2005 preslikal domačin samouk.
V notranjosti ladja obsega tri obočne pole, srednja je poudarjena zaradi širine bočnih kapel. Prezbiterij ima ob prehodu v ladjo porezane robove, obokan je s plitvo kupolo na sosvodnicah. Oproge (nosilni prečni loki v oboku, op. J. S.) v kapelah so okrašene z značilnim poljanskim vtisnjenim ornamentom, v slavolok je vtisnjena vinska trta, med pilastri in venčnim zidcem pa teče širok pas ornamentike.
Cerkev ima pet oltarjev. Kdo in kdaj jih je izdelal, ni znano.
Veliki, baročni oltar iz leta 1777, sega do stropa in se z arhitravi (glavnimi kamnitimi gredami nad kapiteli antičnih stebrov, op. J. S.) širi do sten; leta 1897 ga je prenovil Valentin Šubic. V oltarju je poleg figuralne skupine Križanega (višina 170 cm) v tronu še slika Jezusa na križu, pod križem pa so Mati Božja, sv. Janez in Marija Magdalena, delo slikarja Antona Tuška iz leta 1777 (olje na platnu, 300 x 184 cm). Na levi strani med stebri je kip Žalostne Matere Božje, desno pa sv. Janeza. Oba sta visoka po 170 cm. Zgoraj v atiki(arhitekturni zid nad pročeljem, da zakriva streho, op. J. S.) je kip Boga Očeta sedečega na oblakih z zemeljsko kroglo in kraljevsko palico, visok 100 cm, ob strani na pristreških klečita angela s kladivom in kleščami visoka 80 cm. Oltar zaključuje Sv. Duh. Pred predelo stoji tabernakelj z baldahinom, ob straneh pa sta angela s krili visoka 70 cm.
Levi stranski oltar je posvečen sv. Barbari. Postavljen je diagonalno v severovzhodni vogal na stiku cerkvene ladje in slavoločne stene. Osrednji motiv je kip sv. Barbare, visok 80 cm. Pod tronom je bila v višini predele nekoč še prenosljiva slika Žalostne Matere Božje (olje na platno 30 x 40cm), delo neznanega slikarja. Ob strani stojita kipa sv. Lucije in sv. Katarine (višine 55 cm). V atiki je ovalna slika Svete Družine (olje na platnu, 50 x 40 cm) delo neznanega slikarja. Oltar zaključuje manjši baldahin. Oltarna menza je zidana in marmorirana.
Oltar je bil dvakrat prenovljen. Prvič ga je obnovil leta 1845 Štefan Šubic, kasneje leta 1897 pa še Valentin Šubic.
Desni oltar je enak levemu, posvečen pa je sv. Blažu. Postavljen je diagonalno v jugovzhodni vogal na stiku cerkvene ladje in slavoločne stene. Osrednji motiv je kip sv. Blaža visok 80 cm. Ob strani stojita kipa sv. Miklavža in sv. Urbana (višine 80 cm). Pod tronom je bila v višini predele nekoč tabelna slika svetega Frančiška Asiškega (olje na platnu, 50 x 40cm), delo neznanega slikarja. Danes je na tem mestu prislonjena tabelna slika Matere božje, Štefana Šubica, iz leta 1872. Zgoraj v atiki je ovalna slika sv. Valentina (olje na platnu 50 x 40 cm) delo neznanega slikarja, ob strani pa sta angela sedeča na pristreških. Oltar zaključuje manjši baldahin s križem na vrhu. Oltarna menza je zidana in marmorirana.
V popisu Podružnice Sv. Križa župnik Matej Tavčar navaja, da je bila leta 1955 v osrednjem delu tudi slika sv. Frančiška Asiškega (olje na platnu 50 x 40 cm), delo neznanega slikarja, ki je danes ni več.
Levi stranski oltar v kapeli je posvečen Trpečemu Kristusu. V tronu je kip »Ecce homo« visok 100 cm, pred njim slika Vstajenja (olje na platnu. 140 x 70 cm), ob strani kipi na konzolah sv. Jakoba in sv. Tomaža, visoka 100 cm. Zgoraj v atiki je kip sv. Roka, visok 80 cm, na straneh sta kipa sv. Elizabete in sv. Jedert. Pred predelo so kanonske table v bogatih rokokojskih okvirih s svečniki. Nad njimi v sredini datacija nastanka oltarja 1804 in prenove 1900.
V tipkopisu popisa podružnice Sv. Križ župnik Matej Tavčar navaja, da je leta 1955 v predelnem delu slika Jezus nese križ (olje na platnu 60 x 50 cm) delo neznanega slikarja, ki se ni ohranila.
Desni stranski oltar v kapeli, posvečen sv. Janezu Nepomuku je lep primer poznega baroka. V tronu je kip sv. Janeza Nepomuka velikega 140 cm. Pred tronom je slika sv. Janez Nepomuka delo slikarja Antona Tuška iz 1767 (olje na platnu 250 x 130 cm). Slika je na hrbtni strani datirana in signirana: A. T. P. 1767. Ob strani stojita kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista, visoka po 140 cm. Zgoraj v atiki je kip Brezmadežne z dvema angeloma visokima 60 cm ob straneh. Oltar zaključuje baldahin s cofki in z vazo in rožami. Pred predelo so kanonske table v bogatih rokokojskih okvirih s svečniki in slika Marija sedem žalosti. Oltarna menza je zidana in marmorirana.
V prezbiteriju sta dve oljni sliki, Kristusovo objokovanje iz leta 1864 in Jezus na Oljski gori (olje na platnu, 132 x 85 cm) iz leta 1859, obe delo Štefana Šubica. Križev pot je prav tako delo Štefana Šubica iz leta1858 (olje na platnu,68 x 51 cm).
Na prižnici so slike štirih evangelistov (olje na platnu, 50 x 24 cm,), delo neznanega slikarja, na baldahinu pa stoji angel z Mojzesovima tablama ob nogi, ki poziva k poslušanju božje besede.
V cerkvi Svetega Križa so morda najstarejši ohranjeni izdelki iz tako imenovanega »hotaveljskega apnenca«. Iz rožnatega apnenca so podboji in prag pri zunanjih zakristijskih vratih in enostavni pravokotni rožanci (podboji) iz prezbiterija v zakristijo. Iz enakega kamna je tudi majhen lavabo (umivalnik) v zakristiji in kamnit podaljšek skozi steno z ozkim žlebičkom v sredini. Iz rožnatega apnenca so izdelali še majhen kropilnik, ki je tudi v zakristiji. Iz štokanega rožnatega in sivega apnenca sta tudi dve stopnici iz ladje v prezbiterij. Vsi ti izdelki so v najstarejšem delu cerkve. Ker v času gradnje cerkve še ni znano delovanje kamnoloma na Hotavljah, gre bolj verjetno za lokalni odvzem kamna po vsej verjetnosti z bližnjega nahajališča v Žabji vasi, kjer geološka stroka in domačini poznajo nahajališče rožnatega apnenca in tudi izročilo o uporabi tega kamna za gradnjo cerkve v Poljanah je še živo med ljudmi.
Cerkev je bila večkrat popravljena, o čemer priča vrsto letnic napisanih na zvoniku: 1673, 1747, 1812, 1873, na vhodni fasadi: 1759 in 2000 ter kronogram (napis ali verz, v katerem je letnica kakega dogodka označena v samem besedilu z velikimi, navadno rimskimi črkami, op. J. S.) na steni pri koru. V prostem prevodu bi se stavek glasil: Ko je Kristus visel na križu je pokazal največjo ljubezen in odprl vir /žilo/ žive vode
VENA PERENISAQVE
VIVE
PVRVS QVANDOCRVCIFIXVSINHERET
AMOR
1760
Leta 1895 po potresu so bile narejene vezi v ladji, leta 1953 je bila izvedena širitev kora za 3,3m in leta 1961 je bila cerkev zadnjič beljena. Obe letnici sta izpisani na slavoločni steni. Po dokončni porušitvi župne cerkve v Poljanah leta 1954, je opravljala funkcijo župne cerkve do posvetitve nove cerkve sv. Martina. V letu 2000 je bila obnovljena zunanjost cerkve.
Pred letom 1825 se je cerkvi pridružila samostojna kapela posvečena Žalostni Materi božji, ki je že vrisana v karto franciscejskega katastra. Kapela oktogonalnega (osmerokotnega) tlorisa, kupolasto obokana z laterno (zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe, op. J. S.) ima tudi prezbiterij (4m x 3,3m, višina 3,3m). Ladja je dolga, široka in visoka 4m. V notranjosti je oltar Žalostne Matere božje, delo Štefana Šubica iz leta 1871. Kapelo je leta 1871 v celoti poslikal Štefan Šubic v fresko tehniki z desetimi prizori iz Marijinega življenja, obnovil pa leta 1912 Valentin Šubic. Oltar Žalostne Matere božje ima v tronu kip Sočutne, visok 70 cm, ob straneh sta kipa sv. Marije Magdalene in sv. Veronike visoka 70 cm. Notranjost krasi 16 angelčkov.
Cerkev je bila v 18. in 19. stoletju znana po velikih postnih procesijah, ki so se odvijale med cerkvijo sv. Martina v Poljanah in cerkvijo sv. Križa. Obe cerkvi so povezovale štiri kapelice s prizori iz žalostnega dela rožnega venca
Bernarda Jesenko Filipič
Žegnanje je zadnjo nedeljo v juliju.
MŠ
5.1.2020
